Zbiranje zamaškov za Dejana Grilja

Dejan Grilj je pred tremi leti in pol v delovni nesre?i izgubil obe roki v nadlahti. Za nakup bionskih protez, ki bi mu povrnile vsaj delno samostojnost, mora zbrati 170.000 €.

Na KOŽB oddelku Univerzitetnega klini?nega centra v Ljubljani zbiramo zamaške za našega bivšega pacienta. Zamaške prinesite Barbari Železnik, ki jih bo nato 1x mese?no predala Dejanovi Mami.

Lahko pa mu pomagate tudi z sms darovanjem:

Pošljite sms s klju?no besedo DEJAN na 1919 in donirajte 1 eur  (mobitel daruje 100% znesek, si ne vzame provizije).

DEJANOVA ZGODBA:

Kot elektromonter zaposlen pri Elektru Ljubljana je vsak dan opravljal izjemno nevarna in zahtevna redna vzdrževalna dela. Na nekem daljnovodu pri Sodražici so vstavljali in podaljševali izolatorske verige, saj se je ob slabem vremenu že nekaj ?asa pojavljal preboj in s tem izpad elektri?ne energije.

»?e tega ne bi delali, bi kaj lahko nekdo, nekje med Sodražico in Ko?evjem, ostal brez ‘štroma’,« je pripovedoval Dejan. Zapomnite si: nekdo bi ostal brez ‘štroma’! In ravno zaradi tega si je moral tudi takrat okoli pasu oprtati škripec z neskon?no vrvjo.

Elektri?ar se je v tistem prelevil v pravega plezalca in se povzpel visoko po jamboru navzgor, kot pravijo tej orjaški jekleni konstrukciji. Kakšnih 30 metrov visoko je moral, tja, kjer kraljujejo le šum vetra, let ptic in noro visoke napetosti. »Od 20.000 pa vse tja do 110.000 voltov,« je ustrelil Dejan in nas podu?il, da nas lahko pokon?a že 220 voltov. Toda vestni in nadvse odgovorni Dejan tedaj ni vedel, da je nekdo pozabil izklopiti daljnovod in da pleza v smrt.

»Pustimo, kdo vse bi ga moral izklopiti, resni?no, ne želim se ve? dotikati teh ran,« je povsem mirno odgovoril. Bil je že tik pred ciljem, ko se je znašel v nemilosti pobesnele elektri?ne sile. Dejan ve, da bi moral po vseh pravilih umreti, pa ni! Voda še prijel ni, le zasukal se je s telesom in zgodilo se je. Ni bilo tako kot v filmih, ko nesre?nika, navadno z einsteinovsko štrle?imi lasmi, odnese dale? pro?. Ne, tu je bilo ravno obratno. Nevidna sila ga je potegnila ?vrsto k sebi, se priklenila na njegovo žilo, kot se je spominjal, njega pa je zagrabil silovit kr?. Po njegovih žilah je tedaj švistnilo neverjetnih 20.000 voltov, to pa še ni vse, doživel je kar tri takšne udare.

Skurilo mu je kosti

Oblo?ni plamen ga je v hipu zajel. Prebil se je zvo?ni zid medija, njegove roke torej, nastala je izjemna temperatura, s kakršno se ponaša na primer sonce, vzniknila je iskra. Nastali so pogoji, primerni za varjenje in spajanje kovin. Toda mi govorimo o Dejanovi bole?ini, ki je takrat sunila vanj. »Ko premostiš 20.000 voltov direktno na ozemljitev, ko amperi ponorijo in ste?ejo, tedaj tudi dejansko zagoriš!« je tri leta in pol po nesre?i opisoval hrabri Dejan. Oblo?ni plamen je poskrbel, da je bilo kot v pe?ici. Ko jo prižgemo, zažari grelec.

V njegovem primeru so zažarele njegove kosti v obeh rokah. »Kosti so zažarele in skuhale meso od znotraj navzven,« je bil ve? kot nazoren. Njegovi roki sta se skurili. Vse to je Dejan doživljal pri polni zavesti. Se opravi?ujem, ampak, ko smo ga poslušali, kar nismo in nismo mogli verjeti njegovim besedam. Še posebno ko je dejal, da je vse odvisno od upornosti telesa, ki ga napadejo amperi v imenu elektri?nega toka. Je potemtakem Dejana rešila njegova nadpovpre?no uporna zgradba telesa?

»Kar v redu je,« se ponosno nasmehne. »Imam izjemno mo?ne kosti,« ki pa mu ne bi prav ni? pomagale, ?e ne bi takrat tako hitro prihitel njegov prijatelj in sodelavec Matjaž. Nemudoma je ozemljil in izklopil daljnovod, Dejana privezanega spustil k tlom in poklical rešilca. Medtem pa je bil nesre?nik še naprej pri polni zavesti. Takšnega, v neznosnih bole?inah, so naposled spravili v klini?ni center. »Ah, v?asih je treba stisniti zobe,« pove Dejan, kot da se ni ni? kaj takega zgodilo, potem pa je vendarle spregovoril: »Najbolj so trpele dlani.

Bole?ina pa je bila takšna, kot ?e bi na prižgano steklokeramiko položil roke.« Bole?ine so usahnile šele, ko so ga dali v umetno komo. Ko pa se je po 11 dneh iz nje prebudil, sta mu manjkali obe roki. »Ni bilo druge rešitve, to je bilo še najmanj, kar so mi lahko odrezali,« se zaveda.

27-letni Dejan bi rad naredil kakovostni preskok, zaradi ?esar bi bil kar se da samostojen in ne nenehno odvisen le od pomo?i drugih, zaradi ?esar bi lahko normalno jedel, se oprhal, objel svojo družino.


Zato zbirajte zamaške in jih prinesite v Klini?ni center na oddelek KOŽB Barbari Železnik.

Z vsakim zamaškom pomagamo Dejanu do bionskih protez in do samostojnosti. Hvala!

Zbiramo zamaške od:

– sokov,

– šamponov,

– gelov za tuširanje,

– teko?ih pralnih praškov in ?istil,

– ?okoladnih namazov,

– meh?alcev,

– lakov za lase,

-deodorantov,

– teko?ih jogurtov,

– zdravil,

– oziroma vse, ki imajo oznako PP ali PE oz. znak za reciklažo.

POZOR: Pokrov?ki ali zamaški, ki imajo oznako PS, ne pridejo v upoštev!

Pošljete pa lahko tudi sms s klju?no besedo DEJAN na 1919 in donirajte 1 eur!

Hvala

2 replies

Comments are closed.