Posts

Izpoved reševalke 2019

 

?isto navaden dan, s to razliko da sem na dopustu kjer po vseh teh letih lahko re?em, da dejansko ne po?nem ni?esar, razen da se premetavam iz enega kota postelje na drugi. Ob?asno mi dela družbo knjiga in sodelavka ki naj bi bila z menoj vendar nimam pojma kaj po?ne in kje je. Ko se mi da se sprehodim s štruco kruha do labodov ob reki…in morem priznat, da je moja glava dejansko spo?ita in lena 

Ker pa življenje brez interneta in reševalne službe ne gre, se je danes moje jutro pri?elo z novico o hudi prometni nesre?i motorista reševalca v Ljubljani. ?eprav fanta poznam to ni vplivalo niti malo na mojo skrb kako je z njim, kaj se je zgodilo in kakšne bodo posledice. Preberi več

Medicinska sestra:vmesni ?len med pacientom in zdravnikom

Pred mano so zadnji dnevi pred zasluženim 3 tedenskim dopustom. Verjetno zato, toliko težje prenašam vse skupaj kar se dogaja v zdravstvu, sploh kar se dogaja v ambulantah družinske medicine v poletnih mesecih. ?e je mogo?e na kakšnem uradu zaradi dopustov gne?a manjša je pri nas obisk pove?an tudi za 50%, zaradi nadomeš?anja vsaj še ene odsotne ambulante. Preberi več

Kadrovska kriza v zdravstveni negi

Dejstvo je, da je kadrovska kriza v zdravstveni negi kroni?ni problem in ne novonastala zadeva kot posledica ”bega možgan” in slabih delovnih pogojev. Kadrovsko podhranjena zdravstvena nega je obstajala že davno preden smo sploh slišali za beg možganov. 


Z gotovostjo lahko trdim, da je podhranjenost posledica slabega delovanja in cehovskih sindikatov. Le ti so skozi leta bili neu?inkoviti, še ve?; vodilne glave so naredile tudi nekaj kronskih napak (to je neka druga zgodba).

Iš?o? vzroke kadrovske podhranjenosti se je torej treba ozreti nazaj…vzroke se iš?e v populisti?nih vzrokih, kot je politika, minula gospodarska kriza, ZUJF, ipd.
Nih?e pa ne pove bistvenega…slabi pogoji dela v bolnišnicah so mnogokrat posledica slabega vodenja.

Sam lahko re?em, da nisem iz UKC Ljubljana odšel zaradi bega možganov, ampak predvsem zaradi vodstva klinike, ki se je posluževalo mnogih prijemov, ki so v resnih državah kaznivi in sporni. Dejstvo je tudi, da je v najve?ji bolnišnici v Sloveniji vodstvene kadre klinik predstavljalo 95% ljudi, ki za vodenje niso usposobljeni (niti po izobrazbi, niti karakterno, ?e ho?ete). Vodstva klinik tako vodijo osebe, ki sicer imajo ”’fax”, ki pa je lahko sociologija, organizacija ne vem ?esa ipd.). Tolio empatije, kot se je u?imo v šolah (kot obvezni del kurikula) izgine, ko se posedeš na spinalis v klimatizirani pisarni, a ne??

Ravno vodstvo zdravstvene nege v UKC je (tudi) krivec za situacijo – neizpla?evanje nadur, preobremenitev delovnega ?asa, neupoštevanje ?asa za po?itek…da ne naštevam kadrovsko sporne razporede dela.
Vodilne GMS bi se morale prioritetno zavedati, da je center delovanja pacient; ki ima pravico do kakovostne, varne in ustrezne obravnave.

In, ker v bolnišnicah vlada davno preživet sistem klasi?ne hierarhije je sporno vodenje možno in v okviru možnega (ker sistem to dopuš?a). Vodstvene funkcije niso mandatorne, kar pomeni, da neka medicinska sestra lahko vodi kliniko, kot Josip Broz Tito (res je, da se vodilne funkcije voli na štiri leta; postopek volitev pa je spet ena od mnogih drugih zgodb). 

Premik v zdravstveni negi v praksi bi pomenilo, da bi delegirali na položaje medicinske sestre z ustrezno izobrazbo, ustreznimi izkušnjami in empati?nimi lastnostmi (prehud kriterij – mislim, da ne…). Kolegice na podro?ju teorije, raziskovalke, profesorice in drugi se trudijo, da bi pognali tole ubožico naprej…pa je ne morejo, ker smo na podro?ju prakse še vedno sto let za ka?ami in elektriko.

Ko sem pred leti napisal eno od resnic v zvezi s stanjem zdravstvene nege na slovenskem sem bil naslednji dan klican na zagovor ”ki ni uradno obstajal (besede GMS)”, na katerem so izvajali prijeme Kim Jong Una…
Tukaj je tudi rak rana slovenske zdravstvene nege, ne zgolj mizerno pla?ilo….

Mizerno pla?ilo pa je zakaj?? Zaradi delovnih pogojev…neizpla?ane nadure, preobremnitev in ostalo…za vse to ni kriva Milojka, ni kriv Kuštrin ali Vrhunec…krivo je vodstvo zavodov…
Zavedajo? se, da se izvaja za pacienta ”nevarna” zdravstvena nega je dovolj velik povod, da se ta vlak ustavi in re?e: ”Zadost’ vas mam’!”

Ampak ne…zdravstveno nego predstavljajo neu?inkoviti sindikati, nepodpora zdravniškega ceha,…

Zdravstvena nega je znanost in umetnost…razkroj znotraj ceha pa zdravstveno nego šibi in jo dela hobi program neumnih medicinskih sester, ki za mizerno pla?ilo delajo 24/7 in na koncu re?ejo še hvala.
Vodstva klinik pa si prikimajo v pohvalo in si re?ejo: ”Jebemti, dobro vodim kliniko…”

Po 20 letih prakse in nekaj manj leti izven prakse, vendar še vedno v tesni povezanosti enega z drugim vidim, da ”psi lajao, karavana gre dalje”.

Dragan M. Babuder 

Delo v zdravstvu – skrajni ?as za spremembe

Zadnje ?ase se veliko piše o delu v zdravstvu. Še posebej o medicinskih sestrah. Malo ljudi zna ceniti naš poklic, malo kdo nas pohvali, znajo pa nas skritizirati in pisati pritožbe.
Kje naj za?nem? Stara sem 26 let, po poklicu tehnik zdravstvene nege. Moje izkušnje so delo v ambulanti in delo s starostniki. Želela sem biti frizerka, pa so mi doma?i rekli, da je škoda, ker se predobro u?im, tako sem kon?ala na srednji zdravstveni šoli.

Poklic tehnika zdravstvene nege/srednje medicinske sestre se mi je vedno zdel lep. Še vedno je, samo, da je vsako leto težje, ker nam nalagajo vse ve? dela, papirologije… ti pa si vsako leto starejši in bolj zgaran. Boli te križ, pade ti imunski sistem, hitro zboliš, na straniš?e ne greš, vodo pozabiš piti, po 13 urnem delavniku te bolijo noge, pecejo podplati… Ja, vse to se dogaja pri mladih 26 letih.

Rada hodim v službo, a se sprašujem kam bo to vodilo? Bomo vsi izgoreli? Bodo medicinske sestre sploh še delale, glede na to, da se vsak mesec dogajajo odpovedi. Razpisi se ponovijo ve?krat, ker ne dobijo kadra, ki bi delal v takšnih pogojih. Odhajajo v tujino, na boljše. Kaj se bo zgodilo, ?e medicinskih sester ne bo dovolj v Sloveniji? Bo to znak za alarm? Bo to znak za ukrepanje? Da ne omenjam tega, da je povsod problem z pomanjkanjem kadra. Premalo nas je za tako obširno delo. Premalo, da bi lahko vse sfolgali. Premalo, da bi lahko delo opravljal kakovostno. A vodstva to ne zanima. Važno, da je dobi?ek.
Ko že en teden vse štima tipi topi se zopet pojavijo bolniške in odpovedi. Za?aran krog iz katerega ne izplavamo.

Težko si predstavljam, da delam kot medicinska sestra in imam doma 3 otroke. Iz službe pridem psihi?no in fizi?no utrujena. Po službi grem velikokrat na kavo, da se sprostim in odstranim stres, da lahko pridem domov dokaj normalna in recimo, da nasmejana.

Na za?etku, ko sem za?ela delati sem po službi še dve uri razmišljala kaj sem pozabila, ni mi dalo miru, ali sem dala ta zdravila tej osebi, ali sem ustrezno urgirala ob urgenci, ali sem izmerila vse vitalne funkcije ali sem mogo?e kaj izpustila ob toliko informacijah v glavi.

Spomnim se nekega popoldneva, ko je bil kaos. Veliko sester dela dva nadstropja. Bolni?arja na vsakem oddelku me potrebujeta za nego, kam naj grem najprej se sprašujem, nekako si zoorganizeram delo, ravno naredim 2 klizme, ko me kli?ejo, da nekdo težko diha, izmerim vitalne funkcije, saturacija je nizka, letim po kisik, saturacija niha. Kli?em urgenco. Za vsak klic in dogodek moram napisati poro?ilo o klicu, za vsak padec moram izpolniti posebno dokumentacijo….

?ez 10 minut me kli?ejo iz drugega oddelka, da nekdo bruha. Spet letim v drugo nadstropje izmerit vitalne funkcije, naro?im po?itek, hidracijo po požirkih in povem, da pridem nazaj.
Vmes opazim, da me ?aka stanovalec, kateri ?aka, da mu dam kapljice v oko. Razkužim roke, se pripravim, da mu dam kapljice v oko. V tistem ?asu prileti bolni?ar, da je nekdo padel in mu te?e kri. Spet letiš, pograbiš vitalne funkcije ter obvezilni material, da zaustaviš krvavitev. Spet kli?eš urgenco, ker je bil udarec v glavo. Pripraviti moraš vso dokumentacijo, spisati list terapije od stanovalca, itd.

Stanovalec kon?no dobi svoje kapljice v oko, ?akal je 30 minut, opravi?im se, poda mi roko in mi jo stisne. V šali mi odgovori, da ima itak ?as celo popoldne. Nasmehnim se mu nazaj in se mu zahvalim za razumevanje.
Kli?e te bolni?ar, ?e mu lahko prideš pomagati nekoga dati iz invalidskega vozi?ka na posteljo, ker ne zmore sam. Obljubim, da pridem. Obrnem se, pred mano stoji svojec, ki želi podatke o svoji mami. Vzame mi 10 minut. Pogledam na uro, zamujam z inhalacijami, grem hitro naštimat, vmes seveda pozabim, da sem obljubila bolni?arju, da pridem pomagat. Odhitim še pogledat stanovalca, ki je bruhal. Po?uti se vredu. Ok, si re?em, sedaj bom odšla piti vodo nato pomagat bolni?arju, imam suha usta, slabo mi je, vrti se mi, malce nisem imela. ?e pa jo imam popisujem dokumentacijo, dokumentiram urgence, padce,.. To je moja malica. ?e grem na malico v miru, imam vmes sigurno kakšen klic od svojcev na telefon, ali pa ravno pridejo reševalci in moraš biti prisoten na oddelku. Pa še podaljsati moram službo, ker se mi zamakne delo, pisanje in predaja raporta. V?asih celo izmeno ne grem na straniš?e, saj me niti ne tiš?i, ker premalo pijem.

Zaklju?im izmeno, predam raport, grem na kavo na poti domov. V žepu najdem listek. Ta in ta stanovalec mora biti jutri urejen in poseden na invalidskem vozi?ku ob 7h zjutraj, naro?ili so mi svojci. Hitro kli?em v no?no izmeno, da sporo?im, da sem pozabila zabeležiti. Sodelovka mi pove, da sem zabeležila, da naj ne skrbim. Resno se sprašujem, sem pozabljiva pri 26 letih? Kako bo šele pri 50-ih?
Pridem domov, ne da se mi ukvarjati z nobenim, ne želim se pogovarjati, želim samo tišino in mir. Mir, mir, mir… Ura je polno?, spomnim se, da sem v vsej zmešnjavi pozabila napisati psihi?na stanja za varovance na dveh nadstropjih. Re?em si, nimam kaj, bom pa pojutrišnjem.

Naslednji dan imam frej dan. V glavi naredim na?rte, kako bom šla na douuuugi sprehod s psom, kako bom skuhala kosilo v miru, oprala cunje, zlikala,… A vse kar naredim je to, da pojem nekaj na hitro, peljem psa malo ven. Ostali ?as prespim, ker mi tako paše, mir in tišina, ob?utek, da ne rabim razmišljati za kaj vse sem odgovorna, kaj vse moram narediti ter zabeležiti.

Tako je življenje medicinskih tehnikov/medicinskih sester. Sedaj, ko sem se navadila na takšen tempo in odgovornost takšnega poklica živim življenje druga?e. Potrebujem nekaj za sprostitev, potrebujem nekaj, da pridobim energijo. In potem kar gre. A še vedno se sprašujem,… do kdaj? Do kdaj bomo lahko to zmogli?

Ne delaš samo kot medicinska sestra, delaš tudi kot bolni?ar, delaš vse kar je, samo, da bo delo opravljeno. Ker sem jaz odgovorna za oddelek. Tudi za metlo sem že prijela in po?istila sobo polnih drobtin, da olajšam delo strežnici. Potrebno si je medsebojno pomagati.

Veliko ljudi vidi naše napake, ne vidijo pa tega, koliko stvari od enkrat po?nes, ne vidijo, ko stisneš roko ?loveku, ki umira, ne vidijo, da greš v kuhinjo prositi za ekstra hrano, ker nekomu tisti dan ne paše mle?na, ne vidijo, da porabiš 15 min ve? pri nekomu, da ga nahraniš, ker odklanja hrano, drži usta skupaj, ne vidijo, ko porabimo vse finte kako nekoga pripraviti do tega, da je med nego miren in jo ne odklanja ter nisi ves popluvan in popraskan. Ne vidijo, da iš?eš po oddelkih Nacl, da boš nastavil infuzijo, ker ti jo je pa? zmanjkalo na tvojem oddelku. Vsak ?lovek, ki obsoja drugega naj se postavi v naše ?evlje. In raje ne obsojajte, da vam ne bo sojeno. Prepri?ana sem, da ima vsak pri sebi marsikaj za raz?istiti.

Tudi delo v ambulanti ni tako enostavno. Ko odpreš vrata te vsi v en glas napadejo. Potrebujem recept za zdravila, jaz bi samo napotnico za okulista, jaz bi rabil iti v laboratorij,… Zadaj pa zvoni telefon nenormalno. V ambulanti te ?aka nekdo, da mu naredis prevezo, zdravnik ti vmes nalaga navodila, da ne govorim koliko je papirologije in dela z ra?unalnikom, znati moraš brati dohtarsko pisavo, da lahko zakljuciš pacienta, poznati moraš šifre diagnoz, ker imaš vse po kodah. In še in še… Ni enostavno biti medicinska sestra.

Vse ve? bo bolnišk, odpovedi, ljudje padajo skupaj v službi, pa se noben ne vpraša zakaj?

Ljudje delajo z vro?ino, slabostjo, ker no?ejo v bolniško, saj se zavedajo, da bodo drugi sodelavci delali za dva.

Pa je to ok?

Vsak naj presodi sam…

Moje mnenje o delu v zdravstvu, po ustavi RS, 39.clen, svoboda izražanja.

Laura Poglajen 

 

Diskusija dobrodošla na Facebooku – ZAPOSLENI V ZDRAVSTVU 

Vaše zgodbe pošljite na info@zdravstvena.info  – lahko jih objavimo tudi anonimno 

“Sestra, kdaj pride diplomirani zdravstvenik?”

Spomnim se želje iz otroštva.

Želel sem spremeniti svet. Nisem vedel, kako, kdaj in zakaj?

Ampak ta misel mi je bila vše?, mogo?e zaradi risank, ki sem se jih v otroštvu še in še nagledal, ali pravljic, ki sem se jih še in še naposlušal …

Ali mogo?e, ker sem pa? želel, ?im prej odrasti, da bi ta svet spoznal in ga spremenil.

Zdaj, ko svet poznam, sem odrastel. Opravljam delo diplomiranega zdravstvenika na Oddelku za psihiatrijo v UKC Maribor.

Na svoje delo sem ponosen, svoje delo imam rad, ne glede na to, kako zahtevno je. Kako lep zna biti ta svet, mi vsak dan pokažejo pacienti. Preberi več

Nadaljevanje ganljive izpoved reševalca o stanju na terenu

nesreca balona 2012

Pred dnevi smo na Zdravstvena.info objavili ganljivo izpoved reševalca Roberta. Danes objavljamo nadaljevanje resni?nega razmišljanja in Vas vabimo k diskusiji (komentarji).

27 let delam na terenu kot reševalec. Za menoj je 30.000 intervencij na terenu. Ve?ina intervencij je bila zahtevnih, tako psihi?no kot fizi?no. Laufaj v 5 nadstropje brez dvigala, 40 kg opreme vle?emo s seboj, 30-45 minut oživljamo, potem pa spravi bolnika, ki je zreanimiran in opremo nazaj dol v reševalno vozilo. Pogosto bolniki presegajo 120 kg…
Po intervenciji se velikokrat nimamo ?asa niti umiti, preoble?i( krvavi, blatni, pobruhani, umazani)… poziv za naprej: zbit otrok, pojdite takoj….uspešna intervencija. Ta dan vmes snameš še obešenca, letiš na progo kjer je vlak sfrezal neznanca. Pod vlakom leži razkosana gmota ?loveškega mesa pomešana z kožo in ?revesjem, ki je bila par minut nazaj še ?lovek.Ni? ne vozimo, dobiš dovoljenje za malico, dober tek pa hitro pojejta, ker imamo gužvo. V trgovini naro?am prešano slanino z poprom ki jo imam rad. Zraven v vitrini od mesarja kosi mesa. Vsaka podobnost s prejšnjo intervencijo je zgolj naklju?je. Preberi več

Medosebni odnosi med medicinskimi sestrami in zdravniki

medicinske sestre in zdravniki

Se izboljšujejo? Poslabšujejo? Odvisno kje? Diskusija med komentarji bi bila dobrodošla :)

Glavna tema tega ?lanka so medosebni odnosi med medicinskimi sestrami in zdravniki, oziroma izkušnje omenjenih zdravstvenih delavk z zdravniki.

Literatura navaja, da MS in zdravniki imajo »dober odnos«, toda vprašanje je kaj osebje misli ko re?e »dober« odnos z zdravniki. Vprašanje je tudi kako ta odnos vpliva na pacientovo nego.

?lanek navaja: »Viri iz leta 1888 pa vse do leta 1990 zapisujejo neenako porazdeljeno mo? med zdravniki in medicinskimi sestrami, kjer je mo? na strani zdravnikov« (San Martin Rodriguez et al., 2005). V ?lanku je podano mnenje medicinske sestre, ki opredeljuje odnos medicinskih sester in zdravnikov: »dober odnos lahko pomeni karkoli od tega, da zdravnik ne kri?i nate, pride kadar ga pokli?eš, se posvetuje s teboj in te vpraša tudi za nasvet«

Preberi več

10 dejstev, katerih bi medicinske sestre in zdravstveni tehniki želeli, da jih pacienti poznajo

medicinske sestre in pacienti

Vedno ve? je papirologije, vedno manj pristnega stika s pacienti, vedno ve? bolnih, vedno ve? del in nalog in zelo bi bile / bili veseli, ?e bi pacienti vsaj nekaj stvari – zadev upoštevali in nas ne dodatno obremenjevali. Malce za hec in malce zares :) Preberi več

10 survival nasvetov za medicinske sestre v no?nih izmenah

Doctor.

No?na na no?no? Ste zamenjali dan za no?? Kaj je to bioritem? Ste kot sove v gozdu? Nenaspani, razdražljivi, nezbrani, pozabljivi, v svojem svetu? Hja, no?ne izmene so naporne. Malce smo pobrskali po spletu in našli nekaj nasvetov, ki bi Vam znali koristiti…

Preberi več

Besede o lepem. Besede o dolgi poti do zmage.

Acupuncture points

Glede na svojo skromno starost in surove ?ase v katerih se nahajamo, lahko priznam, da sem sode? po poklicnem CV, že med precej izkušenimi zdravstvenimi delavci svoje generacije.

Precej bolniških oddelkov in ravno toliko okolij sem že okusil. Dobra in morda malo nerodna lastnost, ki jo imam, pa je tudi dokaj ne (samo) profesionalen odnos, ki ga imam s pacienti. V?asih tudi malo preve? na ”prijateljski” ravni.

Preberi več