Strokovnjaki opozarjajo na pravo?asno odkrivanje plju?nih bolezni

V Sloveniji vse ve? plju?nih bolezni, ki jih je potrebno zdraviti

Ljubljana, 10. maj 2012 – Astma in KOPB sta ?edalje bolj pogosti bolezni, ki zahtevata pravo?asno odkrivanje in ustrezno zdravljenje.


Po podatkih Klinike Golnik v Sloveniji zaradi astme trpi 16 odstotkov odraslih in 20 odstotkov otrok. KOPB je najhitreje rasto?a kroni?na bolezen in vzrok smrtnosti v svetu, ki lahko povzro?i tudi raka na plju?ih, zanjo zboli 1 od 4 moških in 1 od 6 žensk, ki so stari 55 let. Strokovnjaki so ob pri?etku vseslovenske kampanje ozaveš?anja o pomenu zdravih plju? »Moja plju?a – moja mo?«, ki jo v sodelovanju organizirajo Društvo plju?nih in alergijskih bolnikov Slovenije, Združenje pnevmologov Slovenije in Klinika Golnik, opozorili na pomen pravo?asnega odkrivanja in zdravljenja plju?nih bolezni.


Plju?a so najve?ji organ, ki je v stiku z zunanjim okoljem in se razvijajo do 20. leta starosti. Vsako minuto plju?a izmenjajo 5 litrov zraka, kadar smo telesno aktivni pa podihamo ve? kot 100 litrov zraka. Plju?a so organ, ki imajo veliko funkcijsko rezervo, kar pomeni, da za življenje ne izkoriš?amo celotne funkcije naših plju?. Prednost tega je, da nam omogo?ajo športno aktivnost, vendar pa zato kasneje prepoznamo plju?ne bolezni, ki se razvijajo po?asi. Med najpogostejša plju?na obolenja sodijo alergijski rinitis, astma in kroni?na obstruktivna plju?na bolezen (KOPB). Strokovnjaki opozarjajo, da je eden od glavnih vzrokov za nastanek kroni?nih plju?nih obolenj, kajenje.


Izr. prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., direktor Klinike Golnik je poudaril vlogo preventive pri prepre?evanju plju?nih obolenj: »Pri kroni?nih boleznih lahko naredimo najve? tako, da jih prepre?imo, torej s preventivo. Zato v Kliniki Golnik pozdravljamo in podpiramo akcije osveš?anja, kakršna je »Moja plju?a – moja mo?«. Pomembno je namre?, da ne prenehamo osveš?ati zdravih ljudi. Kljub temu, da smo pogostost kajenja skozi ?as uspeli zmanjšati za polovico, je kajenje danes še vedno eden od glavnih vzrokov za nastanek plju?nih bolezni.«

Združenje pnevmologov Slovenije, ki združuje strokovnjake s podro?ja pulmologije, si prizadeva za osveš?anje in zgodnje prepoznavanje plju?nih bolezni. Prim. dr. Nadja Triller, dr. med., predsednica Združenja pnevmologov Slovenije poudarja: »Glavna naloga Združenja pnevmologov Slovenije je seznanjanje zdravnikov o najnovejših doktrinah in smernicah na podro?ju plju?nih bolezni ter preventivna dejavnost. Združenje ima kar 150 ?lanov, ki si vsakodnevno prizadevajo za osveš?anje o plju?nih boleznih. Vendar je za ozaveš?anje pogosto žal že prepozno, ker so plju?ne bolezni že v napredovanih oblikah. Upamo pa, da se bodo naša prizadevanja dotaknila mlajših generacij.«

Astma je resen svetovni zdravstveni problem. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zanjo v svetu trpi 235 milijonov ljudi, ?edalje ve? obolelih pa je tudi v Sloveniji. Astma je najpogostejša kroni?na bolezen pri otrocih in je med najpogostejšimi plju?nimi boleznimi pri odraslih. V Sloveniji naj bi jo imelo kar 20 odstotkov otrok, med katerimi incidenca astme tudi naraš?a. Astma pogosteje prizadene razvitejša okolja, kjer zasledimo tudi ve?ji porast alergij, še posebej v bivalnih prostorih, kjer se nahajajo pršice in alergeni doma?ih živali.

Astma je bolezen, ki v celoti prizadene plju?a, predvsem pa dihalne poti, kar mo?no omejuje pretok zraka v plju?ih med dihanjem in s tem bolniku povzro?a težko sapo. Bolezen povzro?a vnetje, zoženje bronhijev in preodzivnost dihalnih poti, zaradi ?esar se pojavijo simptomi kot so dušenje, kašelj, piskanje ali ob?utek stiskanja v prsih. Astma je kroni?na bolezen in zato zahteva konstantno zdravljenje z zdravili, ki zdravijo astmati?no vnetje na sluznici dihalnih poti in odpravljajo simptome.

Prof. dr. Stanislav Šuškovi?, dr. med. iz Klinike Golnik opozarja, da se ve?ina astmatikov ne zaveda svoje bolezni: »Astma je zelo pogosta bolezen in je v Sloveniji v porastu. Kar 50 odstotkov bolnikov se ne zaveda, da imajo astmo, kljub temu, da imajo okrnjeno kakovost življenja. Astme ne moremo pozdraviti, lahko pa jo zazdravimo z doživljenjskim jemanjem zdravil. Potrebno se je zavedati, da lahko bolniki z astmo, v kolikor je ta pravilno zdravljena, živijo povsem normalno življenje.«

Vseslovenska kampanja ozaveš?anja o pomenu zdravih plju?, ki bo v naslednjih mesecih potekala pod naslovom »Moja plju?a – moja mo?«, je usmerjena v osveš?anje javnosti o pomenu zdravih plju? in pravo?asnem odkrivanju plju?nih obolenj. Eden od pobudnikov akcije, doc. dr. Matjaž Fležar, dr. med. iz Klinike Golnik je izpostavil pomen akcije: »Kampanja osveš?anja o pomenu zdravih plju? je nujna. Zato smo skupaj s partnerji pri?eli z izvajanjem vseslovenske akcije, ki bo opozarjala na pomen zdravih plju? in osveš?ala javnost o pravo?asnem odkrivanju plju?nih obolenj. Del akcije je tudi model plju?, ki prikazuje delovanje zdravih in bolnih plju?, na katerem si bodo posamezniki lahko pogledali koliko napora je potrebno vložiti pri vdihu zraka v bolna plju?a. Bolnik, ki ima bolne dihalne pri izmenjavi zraka, namre? porabi ogromno napora.


Druga najpogostejša kroni?na bolezen plju? je kroni?na obstruktivna plju?na bolezen (KOPB) oziroma kadilska okvara plju?. Zanjo zboli okoli 20 odstotkov kadilcev in kar 95 odstotkov bolnikov s KOPB je kadilcev. KOPB je ?etrti najpogostejši vzrok smrtnosti v svetovnem merilu, zanjo pa v Sloveniji vsako leto umre od 500 do 600 oseb. Za KOPB je zna?ilno, da gre za znižan pretok zraka v plju?a in iz njih, ki se ga ne da popolnoma odpraviti. Zna?ilne so spremembe dihalne poti, propad nežnih plju?nih membran (emfizem) in spremembe na nivoju plju?nega žilja. Pove?a se izlo?anje sluzi, zaradi ?esar ti bolniki ve?ino dni izkašljujejo. Bolnik ima v plju?ih zrak »ujet« in ima moteno mehaniko dihanja. To vodi v ob?utek težke sape, ki se še okrepi med telesnim naporom.

Prof. dr. Stanislav Šuškovi?, dr. med. iz Klinike Golnik opozarja, da je v Sloveniji veliko plju?nih bolezni odkritih prepozno: »KOPB je bolezen, ki je izrazito odvisna od starosti, saj je pri starejših nad 80 let kar 30 – 40 odstotkov obolelih. Mo?an dejavnik za nastanek KOPB je tudi kajenje, vendar pa mnogo kadilcev za?etne težave, kot so upad telesne zmogljivosti, težka sapa in kašelj, pripisuje starosti in kajenju v mladosti. Zgodnja diagnostika pri nas žal še ni zaživela. Pri vse ve? bolnikih se namre? KOPB odkrije prepozno v napredovanih oblikah. Zato vse ve? bolnikov že potrebuje permanentno zdravljenje s kisikom.«

Poleg kajenja na razvoj KOPB vplivajo tudi dejavniki kot so izpostavljenost onesnaženemu okolju na delovnem mestu (draže?i plini, dim, pare) in onesnažen zrak v zaprtih prostorih, kjer se kuri s fosilnimi gorivi. KOPB je neozdravljiva kroni?na bolezen, vendar pa se ob ustreznem zdravljenju, ki poteka predvsem s pomo?jo bronhodilatorjev, lahko obvladuje njene simptome.

Mirko Triller, predsednik Društva plju?nih in alergijskih bolnikov ter bolnik s KOPB je poudaril: »Sam sem zdravnika žal obiskal prepozno, simptome težke sape pa pripisal starosti in kajenju v mladih letih. Vse od odkritja KOPB dalje moja bolezen zahteva vsakodnevno zdravljenje. V Sloveniji je vse ve? bolnikov s KOPB, v Društvu plju?nih in alergijskih bolnikov nas je skoraj 3.800 ?lanov. Prizadevamo si k izvajanju ?im bolj pogostih brezpla?nih akcij spirometrije, ki pripomorejo k zgodnjemu odkrivanju plju?nih bolezni.«


Pri bolnikih s KOPB se pogosteje pojavlja tudi plju?ni rak, ki v Sloveniji sodi med pet najpogostejših oblik rakavih obolenj pri nas. Rak plju? se v veliko primerih odkrije prepozno, ker lahko poteka tudi brez simptomov. Od približno 1.000 primerov odkritih rakov na leto, jih je 50 odstotkov že metastati?nih. Plju?ni rak se lahko prepre?i z opustitvijo kajenja, saj je kar v 99 odstotkih povezan s kajenjem cigaret.