Skrb za duševno zdravje je klju?na za posameznika in družbo

sestavljanka

Krepimo prizadevanja za destigmatizacijo vseh duševnih motenj

Ljubljana, 8. oktober 2014 – Že od leta 1992 je 10. oktober posve?en obeležitvi Svetovnega dneva duševnega zdravja. Letošnjo svetovno temo »Živeti s shizofrenijo« smo v Sloveniji razširili na »Živeti z duševno motnjo in vsakodnevnimi izzivi«. S tem želimo poudariti tako skrb za ljudi z duševnimi motnjami (tudi s shizofrenijo) in njihove svojce kot tudi skrb za dobro po?utje slehernega izmed nas ter njegovo spoprijemanje z vsakodnevnimi težavami.

Vsakdo namre? lahko zboli za duševno motnjo, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjamo, da je skrb za dobro duševno zdravje klju?na ne samo za posameznike, ampak za celotno družbo.

 

Ljudje z duševnimi motnjami so ranljiva skupin, ki zahteva posebno skrb

Duševne motnje so razširjene in pomembno vplivajo na po?utje, delovno u?inkovitost in splošno funkcioniranje ?loveka. »Po ocenah iz leta 2011 naj bi vsako leto ve? kot tretjina oziroma okoli 164 milijonov Evropejcev trpelo zaradi razli?nih duševnih motenj. V svetu duševne in vedenjske motnje predstavljajo slabo desetino (7,4 %) bremena bolezni.

Med njimi je na prvem mestu depresija, sledi tesnobnost (anksioznost), motnje zaradi zlorabe drog, alkohola in shizofrenija,« je povedala dr. Helena Jeri?ek Klanš?ek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje  ki ugotavlja: »Ljudje z duševnimi motnjami so ranljiva skupina, pogosto marginalizirana, stigmatizirana, diskriminirana in izklju?ena iz polne participacije v družbi. Tako npr. ljudje s shizofrenijo umirajo 15 do 20 let prej kot splošna populacija, predvsem zaradi so?asnih fizi?nih bolezni in kajenja, imajo šest do sedemkrat ve?jo možnost, da so nezaposleni, pogosteje so brez doma in v težavah. Kljub temu, da je shizofrenija resna motnja, s katero se po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije spopada vsaj 26 milijonov ljudi, je pogosto spregledana in nerazumljena kot tudi druge duševne motnje.

« Glavna zna?ilnost duševnih motenj, tudi shizofrenije, je psihološka bole?ina, ki je intenzivna, dolgotrajna in težka, pogosto jo spremlja še ob?utek socialne izolacije, ki je posledica stigmatiziranosti duševnih motenj. Stigma duševnih motenj je še vedno prisotna v ve?ini držav, zato so prizadevanja za destigmatizacijo vseh duševnih motenj, poudarjanje pozitivnih vidikov duševnega zdravja, zmanjševanje vsakodnevnih stresorjev in krepitev veš?in za spoprijemanje z njimi, klju?ni sodobni koncepti na podro?ju duševnega zdravja.

 Doctor walking through hospital corridor

Shizofrenija je najpogostejši razlog za obravnave v psihiatri?nih bolnišnicah pri nas

Pojavnost duševnih motenj v Sloveniji ocenjujemo iz podatkov iskanja pomo?i v zdravstvenem sistemu. »Najpogostejši razlogi za prve obiske primarne in sekundarne zdravstvene mreže so anksiozne in stresne motnje, sledijo depresivne motnje in shizofrenija,  ki je tudi najpogostejši razlog za obravnave v psihiatri?nih bolnišnicah,« je pojasnila dr. Helena Jeri?ek Klanš?ek in dodala, da so glede na podatke o delovni invalidnosti in bolniškem staležu duševne in vedenjske motnje že vsa leta pogost vzrok za prvo kategorijo invalidnosti, da pa je ta skupina kot vzrok za bolniški stalež obi?ajno na ?etrtem ali petem mestu.

Analiza bolniškega staleža zaradi duševnih in vedenjskih motenj po diagnozah za zadnjih trinajst let kaže, da se število primerov bolniškega staleža manjša hitreje kot upada število dni bolniškega staleža.

 

U?inkovito spoprijemanje z vsakodnevnimi težavami in prepre?evanje duševnih motenj

Vpliv finan?no-gospodarske krize se kaže tudi na podro?ju duševnega zdravja. ?eprav je odziv posameznika na stresne dogodke izrazito individualen, pa je finan?no-gospodarska kriza lahko objektivno ogrožajo?a za ve?ino prebivalstva.


»V obdobju 2004–2012 zaznavamo v Sloveniji statisti?no zna?ilno povišanje odstotka ljudi, ki doživljajo stres zaradi slabših gmotnih pogojev za življenje, zaradi težav v medosebnih odnosih v družini in s sodelavci ter zaradi osamljenosti. Finan?no-gospodarska kriza namre? lahko preko vplivov na duševno zdravje posameznika vpliva tudi na njegove odnose z drugimi. Najbolj obremenjeni so predvsem odnosi z najbližjimi,« ugotavlja dr. Helena Jeri?ek Klanš?ek.

Hkrati s finan?no-gospodarsko krizo in z njenimi posledicami, se pojavljajo še druge spremembe na družbeni in individualni ravni: negotovost in nejasna perspektivnost, ki se pri posamezniku lahko odražata kot pojav vznemirjenosti in neprijetnih ?ustev (jeze, žalosti, razo?aranja, tesnobnosti, depresivnosti, strahu, skrbi, dvomov in celo brezizhodnosti), ob?utja gmotne, socialne in duševne ogroženosti ter tudi ve?je potrebe po iskanju pomo?i. Nuša Konec Juri?i? z NIJZ zato svetuje:

»Veliko težav duševnega zdravja lahko prepre?imo z zmanjševanjem dejavnikov tveganja, in s krepitvijo varovalnih dejavnikov (kot so npr. dobri odnosi, ob?utek nadzora nad življenjem, pozitivna samopodoba, socialne opore itn.) ter u?enjem strategij za obvladovanje stresne reakcije (dihalne in druge sprostitvene  tehnike, izražanja ?ustev, tehnike reševanja problemov, postavljanje prioritet). Poleg univerzalnih ukrepov, ki so namenjeni celotni populaciji, je treba pozornost posvetiti še programom zgodnjega prepoznavanja težav v duševnem zdravju in izboljšani odzivnosti ter populacijskim skupinam, ki so zaradi razli?nih življenjskih okoliš?in še posebej ranljive (npr. starejši, brezposelni, slabše izobraženi, revnejši itn.).«

srca zdravstveni delavci

Izobraževanja za boljše duševno zdravje

NIJZ je v skrbi za duševno zdravje prebivalcev Slovenije pripravil številna izobraževanja.  Izobraževalne delavnice za prebivalce lokalnih skupnosti z naslovom Mo? druženja in prijateljstva, ki so jih razvili na ljubljanski obmo?ni enoti NIJZ, se bodo v izbranih lokalnih skupnostih vseh slovenskih regij odvijale letošnjo jesen.

»Cilj delavnic je, da ljudje prepoznajo razli?ne dejavnike, ki vplivajo na zdravje,  da se še bolj povežejo med seboj in spoznajo pomen socialne mreže za pozitivno duševno zdravje,« je razložila Nuša Konec Juri?i? z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in nadaljevala:

»Za svetovalce na dvanajstih obmo?nih enotah Zavoda za zaposlovanje smo letos izvedli izobraževanja za boljše prepoznavanje oseb, ki imajo depresijo ali težave zaradi rabe alkohola. Brezposelnost namre? ne vpliva le na slabši socialno-ekonomski položaj ?loveka, ampak je lahko vir duševnih stisk, ob?utkov manjvrednosti, žalosti, obupa in brezizhodnosti. Za svetovalce je pomembno, da se pravilno odzovejo na tovrstne težave in da vedo, kam lahko osebo napotijo po strokovno pomo?.»

 

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pripravili tudi izobraževanje za medicinske sestre, ki izvajajo program Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike. Tema je krepitev veš?in za izgradnjo realne samopodobe in spoprijemanje s stresom pri otrocih in  mladostnikih.

Te veš?ine so klju?ne za spoprijemanje z razli?nimi življenjskimi dogodki in za ohranjanje duševnega ter telesnega zdravja in blagostanja. Tudi ta izobraževanja se izvajajo v vseh slovenskih regijah letošnjo jesen.