“Sestra, kdaj pride diplomirani zdravstvenik?”

Spomnim se želje iz otroštva.

Želel sem spremeniti svet. Nisem vedel, kako, kdaj in zakaj?

Ampak ta misel mi je bila vše?, mogo?e zaradi risank, ki sem se jih v otroštvu še in še nagledal, ali pravljic, ki sem se jih še in še naposlušal …

Ali mogo?e, ker sem pa? želel, ?im prej odrasti, da bi ta svet spoznal in ga spremenil.

Zdaj, ko svet poznam, sem odrastel. Opravljam delo diplomiranega zdravstvenika na Oddelku za psihiatrijo v UKC Maribor.

Na svoje delo sem ponosen, svoje delo imam rad, ne glede na to, kako zahtevno je. Kako lep zna biti ta svet, mi vsak dan pokažejo pacienti.

Želel sem postati junak, a nisem vedel, kako. Spoznal sem, da si lahko junak na ?isto svoj na?in.

S skrbjo za druge ljudi, v zdravju in bolezni. V odnosu, ki ti prinese osebno rast in zadovoljstvo.

Kako mogo?no poslanstvo, biti ta oseba, medicinska sestra, diplomirani zdravstvenik … ?lovek, ki krepi, spodbuja in š?iti, nekdo, ki je pripravljen skrbeti za bolne, poškodovane, otroke in ostarele.

Vsakemu zdravstvenemu delavcu bi to moglo biti vodilo h kakovostnejši obravnavi pacienta.

Spoznal sem, da so pacienti pripravljeni zaupati in sodelovati, ?e jim znamo prisluhniti in jih spodbujati.

Želijo si zdravja, tople besede, varnost, nasmeh. Ugotovil sem, da se moški kar znajdemo v zdravstveni negi.

Mogo?e, ker nas ni veliko … Pacienti nas zelo lepo sprejemajo.


?e boste kdaj ob bolniški postelji zagledali moškega v svetlomodri uniformi, ne bodite presene?eni.

Moških predstavnikov poklica, ki po bolnišnicah opravljajo zdravstveno nego, je vse ve?.

Po?asi rušimo zid o stereotipih, da je poklic medicinske sestre izklju?no ženski poklic in se moški uveljavljamo med strokovnjakinjami na tem podro?ju. Menim, da smo prinesli pozitiven veter v zdravstveno nego.

Nepopisen ob?utek se me loteva, ko pridem v službo in na predaji službe slišim, da me pacienti pogrešajo, da sprašujejo: »Sestra, kdaj pride diplomirani brat?« Moje vodilo je biti dober diplomirani zdravstvenik.

Dejanja so kakor hoja po pesku, neslišna, a sledi ostanejo.

Šefik Salkuni? dipl. zn.