Pravilno sedenje – zaposleni v zdravstvu
Nekateri zaposleni v zdravstvu opravljamo v glavnem dela, ki od nas zahtevajo sedeÄ položaj.
Ker na stolu preživimo zelo veliko Äasa je dobro, da je le-ta kvaliteten, vemo pa tudi, da nam delodajalci to v veÄini težko zagotovijo.
Nepravilen položaj pri sedenju lahko pusti dolgoroÄne posledice na naÅ¡em zdravju, zato je zelo pomembno, da znamo pravilno sedeti.
Pa znamo res?
Osnovno pravilo, ki so ga nas uÄili že v osnovni Å¡oli je, da pri sedimo Äim bolj vzravnano.
Ker nekontrolirano ukivljamo hrbet med delom, je dober trik tudi, da med naslonjalo in v hrbteniÄno krivino namestimo podporo, ki nas prisili k pravilni ukrivljenosti spodnjega dela hrbtenice, Å¡e posebej Äe ne sedimo na ergonomiÄnem stolu.
Pomembna je tudi višina stola, saj je pomembno, da je med koleni in hrbtenico 90 do 110 stopinj.
PRAVILNO SEDENJE:
- Vzravnana drža
- V ekran gledamo pod kotom 90°
- Roke imamo nekaj cm višje od višine podlage (tipkovnice, mize)
- Nastavljiva podpora v spodnjem delu hrbtenice (v primeru neergonomsko oblikovanega stola)
- Pravilna višina stola (med koleni in hrbtenico 90-110°)
- Noge naj bi bile podložene in dvignjene od tal in nikakor ne prekrižane
S pravilnim sedenjem, ki ni viÅ¡ja znanost se tako lahko izognemo napetosti v miÅ¡icah, okorelosti sklepov, boleÄinam v hrbtenici, utrujenosti oÄi, slab krvni obtok, utrujenost, glavobol, napetost itd…
Med najpogostejšimi poškodbami in simptomi pisarniškega dela so:
Sindrom karpalnega (zapestnega) kanala: pri tem gre za okvaro živcev v zapestju, ki nastane pri ljudeh, ki pogosto ponavljajo enake gibe. To so tisti, ki veliko uporabljajo raÄunalniÅ¡ko tipkovnico, mizarji, trgovke, delavci za tekoÄim trakom, glasbeniki, mehaniki. Težave se lahko pojavijo tudi pri vrtnarjenju, Å¡ivanju, kvaÄkanju, igranju golfa in veslanju.
Rešitev: izognemo se mu lahko s tem, da spremenimo držo dlani, rednimi odmori med delom in raztezalnimi vajami za zapestja, podlakti ter prstov.
BoleÄine v hrbtu: kot smo omenili nastajajo zaradi dolgega in nepravilnega sedenja.
ReÅ¡itev: pravilna drža pri sedenju, prav tako veÄkratno vstajanje, pretegovanje in vaje za hrbet.
Motnje vida: Utrujenost oÄi, nejasen vid, pekoÄe in srbeÄe oÄi, vse to namreÄ povzroÄajo slabe pozicije monitorja, suh zrak, nepravilna razsvetljava ali dolgotrajno gledanje v ekran.ReÅ¡itev: poÄitek oÄi, izdatnejÅ¡e mežikanje ob premorih (3-5 sekund), sproÅ¡Äanje z zaprtimi oÄmi. Ob srbenju ali pekoÄem obÄutku oÄi strokovnjaki svetujejo vlaženje zraka, uporabo umetnih solz ali fizioloÅ¡ke raztopine.
SlabÅ¡i krvni obtok: dolgotrajnejÅ¡e sedenje in mirovanje upoÄasnita oz. ovirata pretok krvi. Kri pri tem zaÄne zastajati v venah spodnjih del nog, to pa opeži gibanje krvi po ostalem telesu. Zastoj krvi je glavni krivec za nastanek venske tromboze, saj poÄasen pretok krvi pospeÅ¡i strjevanje le-te. Venska tromboza je lahko tudi smrtno nevarna.
ReÅ¡itev: veliko vstajanja in gibanja med delom, pitje zadostnih koliÄin vode. Pri sedenju je potrebno tudi nastaviti viÅ¡ino stola.
Vaje za hrbet:
Na stolu se vsedete vzravnano, stopala položite na tla, roke na naslonjala ali vpod kotom 90°, sprostite se. Globoko vzdihnite in ob tem trebuh potisnite noter, ob izdihu ga potisnite ven. Ponovite 10x.
Vaje za vratne mišice:
Na stolu se vsedete zravnano, stopala položite na tla, roke na naslonjala ali pod kotom 90°C.
Vrat imate izravnan. Desno uho približate desni rami. Zadržite nekaj sekund in glavo vrnete v prvotni položaj. Nato ponovite z levim uÅ¡esom in levo ramo. Pazite, da ne dvigujete rame, paÄ pa približate uho rami. Ponovite 10x.
Na stolu se vsedete zravnano, stopala položite na tla, roke na naslonjala ali pod kotom 90°. Glavo zasukajte na levo, nato pa nazaj v izhodiÅ¡Äni položaj. Glavo nato zasukajte v desno in spet nazaj v izhodiÅ¡Äni položaj. Ponovite 10x na vsako stran.
Vaje za ramena:
Na stolu sedite zravnano, stopala položite na tla, primite se za dlani, roke iztegnite pred sebe.
Najprej roke iztegnete Äim bolj naprej, pri tem hrbet ostane raven.
Vrnete se v osnovni položaj. Nato se primete za dlani in jih poÄasi približujete prsnemu koÅ¡u. Ponovite 10x.
Ne pozabite na veÄkratno vstajanje s stola in razgibavanje nog tudi med delom. Dovolj je nekaj korakov. Nog ne smete imeti prekrižanih, saj tudi to upoÄasnjuje krvni pretok.
Najbolj enostavne in neopazne vaje so: vrtenje palcev na nogah, sonožno dvigovanje do izravnave nog, podrsavanje po tleh.
Pomembno je tudi, da poleg oÄi, hrbta, nog in rok skrbimo tudi za psihiÄno sprostitev na delovnem mestu. Vzamimo si nekaj Äasa in izvajamo pravilno dihanje.
Globoko vdihnemo skozi nos in izdihnemo skozi usta.
ÄŒe se da se med službenim Äasom izognemo veÄjim stresom, doma pa si vzamemo Äas za sproÅ¡Äanje. Preberite dobro knjigo, družite se s pozitivnimi ljudmi, dobrimi prijatelji in se imejte radi.
Življenje je prekratko. Zaposleni v zdravstvu vemo kako zelo prekratko je vÄasih.
by Barbara Železnik