Pravilno sedenje – zaposleni v zdravstvu

Nekateri zaposleni v zdravstvu opravljamo v glavnem dela, ki od nas zahtevajo sedeč položaj.

Ker na stolu preživimo zelo veliko časa je dobro, da je le-ta kvaliteten, vemo pa tudi, da nam delodajalci to v večini težko zagotovijo.

Nepravilen položaj pri sedenju lahko pusti dolgoročne posledice na našem zdravju, zato je zelo pomembno, da znamo pravilno sedeti.

Pa znamo res?

Osnovno pravilo, ki so ga nas učili že v osnovni šoli je, da pri sedimo čim bolj vzravnano.

Ker nekontrolirano ukivljamo hrbet med delom, je dober trik tudi, da med naslonjalo in v hrbtenično krivino namestimo podporo, ki nas prisili k pravilni ukrivljenosti spodnjega dela hrbtenice, še posebej če ne sedimo na ergonomičnem stolu.

Pomembna je tudi višina stola, saj je pomembno, da je med  koleni in hrbtenico 90 do 110 stopinj.

PRAVILNO SEDENJE:

• Vzravnana drža
• V ekran gledamo pod kotom 90°
• Roke imamo nekaj cm višje od višine podlage (tipkovnice, mize)
• Nastavljiva podpora v spodnjem delu hrbtenice (v primeru neergonomsko oblikovanega stola)
• Pravilna višina stola (med koleni in hrbtenico 90-110°)
• Noge naj bi bile podložene in dvignjene od tal in nikakor ne prekrižane

S pravilnim sedenjem, ki ni višja znanost se tako lahko izognemo napetosti v mišicah, okorelosti sklepov, bolečinam v hrbtenici, utrujenosti oči, slab krvni obtok, utrujenost, glavobol, napetost itd…

Med najpogostejšimi poškodbami in simptomi pisarniškega dela so:

Sindrom karpalnega (zapestnega) kanala: pri tem gre za okvaro živcev v zapestju, ki nastane pri ljudeh, ki pogosto ponavljajo enake gibe. To so tisti, ki veliko uporabljajo računalniško tipkovnico, mizarji, trgovke, delavci za tekočim trakom, glasbeniki, mehaniki. Težave se lahko pojavijo tudi pri vrtnarjenju, šivanju, kvačkanju, igranju golfa in veslanju.

Rešitev: izognemo se mu lahko s tem, da spremenimo držo dlani, rednimi odmori med delom in raztezalnimi vajami za zapestja, podlakti ter prstov.

Bolečine v hrbtu: kot smo omenili nastajajo zaradi dolgega in nepravilnega sedenja.

Rešitev: pravilna drža pri sedenju, prav tako večkratno vstajanje, pretegovanje in vaje za hrbet.

Motnje vida: Utrujenost oči, nejasen vid, pekoče in srbeče oči, vse to namreč povzročajo slabe pozicije monitorja, suh zrak, nepravilna razsvetljava ali dolgotrajno gledanje v ekran.Rešitev: počitek oči, izdatnejše mežikanje ob premorih (3-5 sekund), sproščanje z zaprtimi očmi. Ob srbenju ali pekočem občutku oči strokovnjaki svetujejo vlaženje zraka, uporabo umetnih solz ali fiziološke raztopine.

Slabši krvni obtok: dolgotrajnejše sedenje in mirovanje upočasnita oz. ovirata pretok krvi. Kri pri tem začne zastajati v venah spodnjih del nog, to pa opeži gibanje krvi po ostalem telesu. Zastoj krvi je glavni krivec za nastanek venske tromboze, saj počasen pretok krvi pospeši strjevanje le-te. Venska tromboza je lahko tudi smrtno nevarna.

Rešitev: veliko vstajanja in gibanja med delom, pitje zadostnih količin vode. Pri sedenju je potrebno tudi nastaviti višino stola.

Vaje za hrbet:

Na stolu se vsedete vzravnano, stopala položite na tla, roke na naslonjala ali vpod kotom 90°, sprostite se. Globoko vzdihnite in ob tem trebuh potisnite noter, ob izdihu ga potisnite ven. Ponovite 10x.

Vaje za vratne mišice:

Na stolu se vsedete zravnano, stopala položite na tla, roke na naslonjala ali pod kotom 90°C.

Vrat imate izravnan. Desno uho približate desni rami. Zadržite nekaj sekund in glavo vrnete v prvotni položaj. Nato ponovite z levim ušesom in levo ramo. Pazite, da ne dvigujete rame, pač pa približate uho rami. Ponovite 10x.

Na stolu se vsedete zravnano, stopala položite na tla, roke na naslonjala ali pod kotom 90°. Glavo zasukajte na levo, nato pa nazaj v izhodiščni položaj. Glavo nato zasukajte v desno in spet nazaj v izhodiščni položaj. Ponovite 10x na vsako stran.

Vaje za ramena:

Na stolu sedite zravnano, stopala položite na tla, primite se za dlani, roke iztegnite pred sebe.

Najprej roke iztegnete čim bolj naprej, pri tem hrbet ostane raven.

Vrnete se v osnovni položaj. Nato se primete za dlani in jih počasi približujete prsnemu košu. Ponovite 10x.

Ne pozabite na večkratno vstajanje s stola in razgibavanje nog tudi med delom. Dovolj je nekaj korakov. Nog ne smete imeti prekrižanih, saj tudi to upočasnjuje krvni pretok.

Najbolj enostavne in neopazne vaje so: vrtenje palcev na nogah, sonožno dvigovanje do izravnave nog, podrsavanje po tleh.

Pomembno je tudi, da poleg oči, hrbta, nog in rok skrbimo tudi za psihično sprostitev na delovnem mestu. Vzamimo si nekaj časa in izvajamo pravilno dihanje.

Globoko vdihnemo skozi nos in izdihnemo skozi usta.

Če se da se med službenim časom izognemo večjim stresom, doma pa si vzamemo čas za sproščanje. Preberite dobro knjigo, družite se s pozitivnimi ljudmi, dobrimi prijatelji in se imejte radi.

Življenje je prekratko. Zaposleni v zdravstvu vemo kako zelo prekratko je včasih.

by Barbara Železnik