Poro?ilo s sinapsine nevroznanstvene konference 2013

zamozgane

Medicinska fakulteta v Ljubljani je med 26. in 29. septembrom gostila Sinapsino nevroznanstveno konferenco,  kjer se je približno 200 nevroznanstvenikov, študentov, farmakologov in zdravnikov osredoto?ilo na najnovejša spoznanja delovanja možganov in živ?evja.

Teme predavanj, razprav in delavnic so posegale na razli?na podro?ja nevrologije, psihiatrije in bazi?nih nevro znanosti.  Sklopi predavanj so med ostalim obravnavali kognitivne motnje, motnje gibanja, shizofrenijo, prionske bolezni, u?inke placeba in odvisnosti.

Slednje je bilo glavna tema simpozija ‘Odvisnost – bolezen možganov?’, ki ga je vodil mag. Andrej Kastelic.

Uvodno predavanje nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška je prikazalo dogajanje v možganih, do katerega pride ob stiku za alkoholom. Ob tem so bile prikazane morfološke sprembe na možganih, slikane z razli?nimi tehnikami, pri osebah z odvisnostjo od alkohola. Velik poudarek je bil na u?inek alkohola na nivoje dopamina v možganih, ki se pojavi po pitju. U?inek alkohola na dvig dopamina v možganih je lahko potencialno koristen pri dolo?enih boleznih, kot je na primer Parkinsonova bolezen, sicer pa so spremembe pri kroni?nem pitju alkohola škodljive za možgane kar je možno prikazati tudi s posebnimi funkcijskimi slikanji možganov. Rezultati slikanja možgan tako dokazujejo,  da gre pri alkoholiku za klasi?en nevrološki sindrom s spremembami možganske skorje , malih možgan, srednjih možgan, podaljšane hrbtenja?e, mišic in perifernih živcev.

13 nevroznanstvena konferenca (1)

Doc. dr. Maja Rus Makovec je poudarila razli?ne vidike in heterogenost odvisnosti od alkohola, ki je posledica spremenjene nevrobiologije in neprilagojenega vedenja. Neprilagojeno vedenje je vzrok za moraliziranje in jezo s strani družbe do bolnika. Nevrobiološka razlaga odvisnosti medicinsko definira alkoholizem kot bolezen vendar se na to diagnozo  dodajajo še druge filozofsko – eksisten?ne dileme, kar alkoholizem lo?uje od ostalih bolezni. Klini?na slika alkoholizma je zelo raznolika in zato potrebuje tudi razli?ne obravnave. Vzrok je v razli?ni genetski ob?utljivosti za dolo?ene simptome oz. dogajanje. Ljudje imamo namre? razli?en prag zaznavanja in motiviranja s strani nagrajevanja, razli?no ob?utljivost opioidnega sistema, možgani na razli?en na?in procesirajo alkohol in poznamo razli?ne fenotipe alkoholizma. K heterogenosti odvisnosti bistveno prispevajo tudi epigenetski mehanizmi, ki so lahko povezani tudi z mehanizmi drugih duševnih bolezni. V Sloveniji, kjer je uživanje alkoholnih pija? splošno dostopno in sprejemljivo, je pomen aktivacije epigenteskih mehanizmov še posebej poudarjeno. Nobeno zdravljenje ni primerno za vse.

13 nevroznanstvena konferenca (3)

Psihiatrinja Maja Bundalo Bo?i? je v svojem predavanju povezala pomen nevrobiološke definicije bolnika s sindromom odvisnosti od alkohola z vsakodnevnim delom. Prakti?no se škodljivost alkohola oziroma škodljivost prekomernega in kroni?nega pitja kaže kot pomemben faktor tveganja za mnoge bolezni, ki jih lahko direktno ali pa posredno pripišemo alkoholu. Zato je alkoholizem najve?ji družbeni in zdravstveni problem, pa vendar je danes zdravljenih manj kot 8% bolnikov. 


Slovenija je s 15 litri ?istega alkohola na odraslega prebivalca v samem vrhu po koli?ini popitega alkohola v Evropi. Prav tako je tudi v vrhu umrljivosti, ki je posledica alkoholu pripisljivih zdravstvenih razlogov. Glavni prakti?ni problem zdravljenja bolnikov s sindromom odvisnosti od alkohola je stigmatizacija bolnikov tako s strani družbe kot tudi s strani zdravstvene službe na vseh ravneh.  To potrjujejo raziskave v tujini in v Sloveniji. Jezik nevroznanosti koncept alkoholizma definira kot bolezen in s tem zmanjšuje stigmo. Hkrati nevrobiološka spoznanja dokazujejo heterogenost bolezni. Zaradi te heterogenosti bolezni je potreben individualen in interdisciplinaren pristop pri zdravljenju bolezni.

13 nevroznanstvena konferenca (2)

Mag. Andrej Kastelic je simpozij sklenil s svojimi izkušnjami na podro?ju zdravljenja odvisnosti, pri ?emer je poudaril potrebo po razli?nih terapevtskih opcijah, ki morajo bi ?im širše dostopne. Pomemben del zdravljenja odvisnosti bi moral biti usmerjen tudi v zmanjševanje škode oziroma posledic ter v opogumljanje bolnikov, ki se sicer ne morejo takoj odlo?iti za prekinitev uživanja droge ali alkohola, da za?nejo z zdravljenjem in so vklju?eni v terapevtski proces. Na tak na?in lahko vklju?imo v zdravljenje ve? bolnikov, ki sicer ne bi bili deležni nobene terapije in ne bi imeli nobene možnosti, da bi dosegli abstinenco.