Mladi in alkohol

mladi in alkohol

Posledice pitja alkohola med mladostniki so podcenjene, saj zdravstvena oskrba zastrupitev z alkoholom (etanolom) pri mladostniku – ?eprav gre za resno stanje, ki je lahko življenjsko ogrožujo?e – predstavlja le vrh ledene gore.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) menimo, da je za u?inkovitejše zmanjševanje škode zaradi alkohola v naši družbi nujno potrebno vzpostaviti bolj kriti?en odnos do posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola ter dose?i širši družbeni konsenz glede ukrepov za zmanjševanje škode zaradi alkohola.

Potrebno bi bilo že ustaljene preventivno-promocijske ukrepe preplesti s prepovedjo popivanja na javnih površinah ob prireditvah za mlade, saj je tak ukrep v interesu zaš?ite mladih in njihovega zdravja.

Pere?a problematika pitja alkohola med mladimi

Ob za?etku šolskega in študijskega leta ter ob zaklju?evanju koledarskega leta je veliko dogodkov in množi?nih zabav, namenjenih mladim. Ti dogodki pogosto pokažejo problematiko tveganega in škodljivega pitja alkohola v naši družbi. Skoraj ni dogodka (veselega ali žalostnega), ki ga ne bi v naši kulturi in družbi pospremil tudi alkohol.

»Toleranca do pitja alkohola in opijanja je v Sloveniji prevelika. To se odraža tudi v vedenju mladih. Sprejem mladega ?loveka, še posebej mladoletne osebe, v bolnišnico zaradi zastrupitve z alkoholom je skrajno resna zadeva, saj se lahko kon?a tudi s smrtjo. Sprejemi mladostnikov v bolnišnico zaradi zastrupitve z alkoholom pa predstavljajo le vrh ledene gore,« je opozorila mag. Mercedes Lovre?i? z NIJZ.

 

Ve? kot polovica mladostnikov pije alkoholne pija?e

Podatki o pitju alkohola med mladimi namre? kažejo, da ima izkušnjo z alkoholom pomemben delež mladostnikov in to že zelo zgodaj. Po raziskavah NIJZ ve? kot polovica mladostnikov v starosti 11, 13 in 15 let ob?asno pije alkoholne pija?e, ve? kot ?etrtina 15-letnikov jih pije vsaj enkrat na teden. Skoraj polovica 15-letnikov in dobra tretjina 15-letnic je bilo v življenju že vsaj dvakrat opitih.

»Fantje pijejo in se opijajo pogosteje kot dekleta, a se 15-letna dekleta v opijanju  približujejo fantom. V obdobju 2002 in 2010 je narasel delež mladostnic, ki so bile v življenju dvakrat ali ve?krat opite, medtem ko med fanti razlike nismo zasledili. Podobno ugotavljajo tudi v tujini, predvsem v srednjeevropskih in vzhodnoevropskih državah,« je rezultate raziskave komentirala dr. Maja Zorko z NIJZ.

Slovenski podatki tudi kažejo, da so naši mladostniki izpostavljeni pogostejšemu pitju alkoholnih pija? in višjim koncentracijam alkohola v primerjavi z mednarodnim povpre?jem.

Dr. Barbara Lovre?i? z NIJZ je povedala: »Še posebej zaskrbljujo?e je ponavljajo?e se pitje alkohola in pitje alkohola v ve?jih koli?inah, ko so možgani mladostnikov izpostavljeni visokim koncentracijam etanola.

Mladostniki so tako ogroženi za akutne u?inke alkohola (npr. zastrupitev z alkoholom), poškodbe, nesre?e, tvegano vedenje, posledice v socialno-družbenem okolju, kot tudi druge dolgoro?ne posledice, ki se odražajo na možganih. Mladostniki predstavljajo še posebej ranljivo skupino, saj se možgani v tem obdobju še niso v celoti razvili, hkrati pa je alkohol nevrotoksi?en oziroma škodljiv za centralni živ?ni sistem.

Vse pogostejše so domneve, da zgodnja izpostavljenost alkoholu v mladostništvu pove?uje tveganje za težave zaradi alkohola in duševne motnje tudi kasneje v življenju.«

Pitje alkohola v tem ob?utljivem obdobju je lahko bolj tvegano tudi glede izpostavljenosti koncentraciji etanola, kar se lahko kon?a tudi s smrtnim izidom. Pasti zlorabe alkohola pa niso vezane le na posameznika, ki pije alkohol.

Najpogostejši razlogi za pitje so sprostitev, samozavest in premagovanje težav

Razlogi, ki jih mladi navajajo za pitje alkohola, so v prvi vrsti, da se sprostijo, da so bolj pogumni in samozavestni, da si ustvarijo prijetno vzdušje, da pozabijo na težave v šoli in da premagujejo zaskrbljenost.

Tadeja Ho?evar z NIJZ je dodala: »Med vzroki za pitje navajajo tudi vrstniški pritisk, prilagajanje posameznika družbi in lažje sklepanje novih poznanstev. Menijo, da pitje mladih spodbujajo tudi oglasi, preprost nakup alkohola ter vše?en videz in okus alkoholnih pija?, navajajo pa tudi visoko ceno brezalkoholnih pija?.

Odnos odraslih do alkohola in vzor, ki ga dajejo mladim, pomembno vplivata na odnos, ki si ga do te droge izoblikujejo mladi sami in na njihovo vedenje v povezavi z alkoholom. Kot povedo mladi, prvo alkoholno pija?o najpogosteje dobijo/popijejo doma. Na vedenje mladostnika lahko pomembno vplivajo starši ter tisti odrasli, ki delajo z mladostniki.«

Tvegano vedenje in eksperimentiranje sta v obdobju mladostništva pogosta in se temu v celoti težko izognemo, lahko pa mladostniku pomagamo z ustreznimi zgledi, s stališ?i, pogovorom in možnostjo priu?itve socialnih veš?in, da se lahko mladostnik ustrezno odziva, in z omejitvijo dostopa do alkohola.

Za mladoletne otroke so sicer v prvi vrsti odgovorni starši, a samo starši in šola ne morejo odpraviti problema.


Slovenci smo tolerantni do pitja alkohola

Odnos slovenske družbe je do alkohola izrazito toleranten, poseben izziv tako na ravni posameznika kot države predstavlja vzpostavitev bolj kriti?nega odnosa do posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola. Problematika zahteva celovit pristop.

Širši družbeni konsenz je klju?nega pomena za boljšo u?inkovitost ukrepov na podro?ju alkoholne politike. To pomeni tudi, da mora država, ki želi biti uspešna pri zmanjševanju tveganega in škodljivega uživanja alkohola, so?asno vpeljevati ve? ukrepov.

Kot najbolj u?inkoviti so se izkazali ukrepi zmanjševanja (fizi?ne in finan?ne) dostopnosti do alkohola, kamor sodijo ukrepi poviševanja trošarin in cen alkohola, ukrepi prepovedi nakupa alkohola na dolo?enih krajih, ob dolo?enih urah ter starostna omejitev.

»V Sloveniji sicer imamo zakonsko prepoved (Zakon o omejevanju porabe alkohola – ZOPA) prodaje in strežbe alkohola mladoletnim osebam, a kot kažejo raziskave, mladi nimajo težav z nakupom alkoholnih pija?, ki jih najpogosteje dobijo v baru, trgovini ali doma.

To kaže na potrebo po doslednejšem izvajanju obstoje?e zakonodaje in po oblikovanju pogojev za izvajanje novih u?inkovitih ukrepov,« je pojasnila mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ in nadaljevala:

»Stalna in naraš?ajo?a problematika opijanja mladih na javnih prireditvah tudi ve? kot opravi?uje ukrepe, kot je prepoved popivanja na javnih površinah ob prireditvah za mlade. Sprejetje in izvajanje takega ukrepa je v interesu zaš?ite zdravja in mladih.

Med najbolj u?inkovitimi ukrepi so še ukrepi, ki omejujejo oglaševanje in razli?ne oblike tržnega komuniciranja alkohola (npr. pospeševanja prodaje, umeš?anja izdelkov, pokroviteljstva, donatorstva) ter ukrepi, ki prepre?ujejo vožnjo pod vplivom alkohola«.

?e se te ukrepe nadgradi še z ostalimi ukrepi alkoholne politike (npr. preventivno-promocijskimi programi, zgodnjo prepoznavo in svetovanje tveganim pivcem) smo lahko uspešni.

Kaj pa mladi sami predlagajo za zmanjševanje pitja in opijanja?

  • spodbujanje in nagrajevanje neuživanja alkohola;
  • ve? prostorov, ki bodo namenjeni aktivnemu druženju med mladimi;
  • okusne in privla?ne brezalkoholne pija?e, ki bodo cenejše od alkohola;
  • širjenje informacij o škodljivih u?inkih pitja alkohola, ki bodo mladim razumljive;
  • širjenje dejstva, da alkohol ni samo problem mladih, odrasli so namre? tisti, ki na mlade prenašajo odnos do alkohola.

 

Ne pozabimo: Alkoholnih pija? ne pijejo in se z njimi opijajo vsi mladi (in tudi odrasli)! Mnogi mladi alkohola ne potrebujejo, da se zabavajo, da se družijo z vrstniki in prijatelji, da se približajo ljubljeni osebi … Zavedajo se, da se lahko dobro zabavajo tudi brez alkohola in opitosti.