Medosebni odnosi med medicinskimi sestrami in zdravniki

medicinske sestre in zdravniki

Se izboljšujejo? Poslabšujejo? Odvisno kje? Diskusija med komentarji bi bila dobrodošla :)

Glavna tema tega ?lanka so medosebni odnosi med medicinskimi sestrami in zdravniki, oziroma izkušnje omenjenih zdravstvenih delavk z zdravniki.

Literatura navaja, da MS in zdravniki imajo »dober odnos«, toda vprašanje je kaj osebje misli ko re?e »dober« odnos z zdravniki. Vprašanje je tudi kako ta odnos vpliva na pacientovo nego.

?lanek navaja: »Viri iz leta 1888 pa vse do leta 1990 zapisujejo neenako porazdeljeno mo? med zdravniki in medicinskimi sestrami, kjer je mo? na strani zdravnikov« (San Martin Rodriguez et al., 2005). V ?lanku je podano mnenje medicinske sestre, ki opredeljuje odnos medicinskih sester in zdravnikov: »dober odnos lahko pomeni karkoli od tega, da zdravnik ne kri?i nate, pride kadar ga pokli?eš, se posvetuje s teboj in te vpraša tudi za nasvet«

Ustno in pisno so intevjujali 279 medicinskih sester in 146 medicinskih sester, ki so vodje oddelka. Intervjuvanci so odnos v povpre?ju ozna?ili z besedami: delovna primernost specifi?na avtonomija, kontrola nad izvajanjem zdravstvene nege, kvaliteten »dober« odnos medicinska sestra/zdravnik.

Medicinske sestre so morale odnos oceniti od 1 – 10 in kvaliteto zdravstvene nege na svojem oddelku. Odgovori na vprašanje kakšen je odnos so ozna?ile z besedami: »dober«, »v redu«, »nasproten«, »sovražen«, »neobstojen«. Avtorici ?lanka Marlene Kramar in Claudia Schmalenberg sta prišli do sklepa, da je mo? glavna spremenljivka, ki vpliva na odnos, iz tega so odnos kategorizirali v 5 stopenj.

KOLEGIJALEN:

Opisano kot odli?no, glavne sestavine v teh odnosih enakovredno temeljijo na druga?no ampak enakovredno mo? in znanje. Na primer: ena medicinska sestra je rekla, da zdravnik v njeni ustanovi prepozna tiste sestre, ki vidijo spremembe v pacientih, zato ker so z njimi ves ?as. Zdravniki cenijo to znanje in delajo s sestrami, da se odlo?ijo za najboljši negovalni plan, na primer katerega pacienta odpustiti ali vstaviti infuzijo. Ena medicinska sestra pa je opisala kolegialen odnos z zdravniki. Rekla je, da njen nadrejeni pri?akuje od nje, da ponudi svoje mnenje v zvezi s pacientom.

SODELOVANJE:

V teh »dobrih« ali »odlo?ilnih« odnosih zaposleni delujejo skupaj zelo dobro. Medsebojno zaupanje, spoštovanje in mo? omogo?ajo željeno sodelovanje med zaposlenimi. Osnova za skupno mo? je podaljšan stik medicinskih sester s pacienti, izkušnje in znanje. Medicinske sestre opisujejo enotnost ampak ne enake mo?i. Dva odgovora, ki spadata v to kategorijo vsebujeta to da zdravniki spoštujejo, kar medicinska sestra opazujejo, in da jih ona spoštuje zaradi njihovega znanja, zdravniki poslušajo kar ima medicinska sestra za povedati in skupaj sestavijo negovalni na?rt. Mo? pa je vedno na strani zdravnika. Kar zdravnik re?e je bolj pomembno, kot kar re?e medicinska sestra.

U?ENEC-U?ITELJ:

Sestre opišejo te odnose kot »dobre, prijetne, prijazne, vljudne ali znosne«. Zdravniki so pripravljeni diskutirati, razložiti in u?iti. Mo? je neenotna ampak izid je ugoden. Ali sestra ali zdravnik, ali oba delujeta kot u?itelja? Primer tega odnosa je opis medicinke sestre, ki je pripomnila, da se njeno glavno sodelovanje z zdravnikom zgodi med vizito, tako da zdravnika posluša, se u?i, se po?uti dobrodošlo ampak zdravnik je nikoli ni? ne vpraša.

NEVTRALNOST:

V tem odnosu je ob?utiti odsotnost. Pogosto se tu izmenjuje samo ena informacija. Ti odnosi imajo neenako mo? z nevtralnim rezultatom. Ta tipa odnosa opisuje, da zdravniki pogosto govorijo med seboj o pacientih in je težko za medicinske sestre, saj se težje vklju?ijo v njihov krog. Medicinska sestra opiše razmerje med sestrami in zdravniki kot »formalno« in »sterilno«, kjer pustijo zdravnikom navodila, naro?ila na mizi. Druga medicinska sestra pravi: »Jaz dam zdravnikom moje poro?ilo, ampak obi?ajno ni odgovora ali pa ga dobim z zamudo.

NEGATIVNOST:

»Zafrustriranost, nastrojenost in odpoved«. To so besede, ki opisujejo ta odnos. Mo? je neenaka in rezultati so negativni zato, ker je v igri mo?. Nekatere medicinske sestre pravijo: »Glave padajo, ?e se zdravnik nad ?emer koli pritožuje«, »Zdravniki so nasilni, verbalno nasilni«. Na koncu pridemo do zaklju?ka, da izkušene medicinske sestre bolje shajajo z zdravniki, kot medicinske sestre za?etnice.

Napredna metoda, s katero si lahko pomagamo, da izboljšamo odnose med medicinskimi sestrami in zdravniki se imenuje »Klini?no u?enje v krogih sodelovanja«. Ta model krepi odnos med medicinskimi sestrami in zdravniki. ?lanom tima zdravstvene nege pomaga razumeti, zakaj zdravniki izvajajo nekatere postopke. Oblikujejo se tedenski programi, kjer zdravniki pou?ujejo o venski trombozi, prsni bole?ini, sr?ni tamponadi, meningitisu.

Drug cilj programa je spodbujanje komunikacije med medicinskimi sestrami in zdravniki, predvsem z sestrami za?etnicami. Negovalni tim poro?a, da se ?uti kot del medicinskega tima po zaslugi tega modela in tudi bolj kriti?no razmišljajo pri obravnavi pacientovega stanja. Hitrejša in uspešnejša je tudi izmenjava informacij na ra?un izobraževanja. Zdravniki poro?ajo, da uživajo ob tem, ko pou?ujejo in da to izboljšuje izobrazbo medicinskih sester, zadovoljstvo pri delu, komunikacijo med medicinskimi sestrami in zdravniki. Pri?akujejo, da to vodi k izboljšani in kakovostni zdravstveni negi.

V ?lanku je izpostavljeno tudi, kako lo?evati kolegialnost in sodelovanje. Kolegialnost pomeni imeti enako porazdeljeno mo? v odnosu. Sodelovanje pa pomeni »priprava« sodelovati. Na tak na?in se odražajo odnosi med medicinskimi sestrami in zdravniki, vendar niso u?inki tako izraženi, kot pri odnosu med u?iteljem in študentom.

V ?lanku je u?inkovit odnos med medicinskimi sestrami in zdravniki je ena izmed   medicinskih sester opisala takole: »Zdravnik ima odli?no znanje na podro?ju medicine, vendar imam pa jaz dobro znanje s podro?ja zdravstvene nege. Z mojim konstantnim opazovanjem poznam pacienta in njegov odziv na bolezen in zdravljenje veliko bolje, kot zdravnik. Jaz potrebujem zdravnikovo znanje in on potrebuje moje znanje, ?e želiva pomagati pacientu« (San Martin Rodriguez et al., 2005).

Vodja oddelka mora skrbeti za kolegialne odnose med zaposlenimi, njegova vloga je, da razvija enakopravno porazdeljeno mo? med medicinskimi sestrami in zdravniki in podpira kolegialnost.

Napotki za kolegialen odnos so:

  • znanje zdravnikov in medicinskih sester je razli?no vendar enako pomembno za kakovostno obravnavo pacienta,
  • ustvarjanje kulture odnosov, kjer je potrebno kolegialnost vrednotiti in nagrajevati,
  • medicinska sestra in zdravnik se med seboj spoštujejo, izmenjujejo znanje, kar je posebej pomembno za novo zaposlene zdravnike in medicinske sestre,
  • spodbujati izobraževanje med zaposlenimi (Kramar, Schmalenberg, 2003).

Glavni vzrok pri zaviranju kakovostnega odnosa med medicinskimi sestrami in zdravniki:

Znatna izguba zdravnikov in prihod novih, katere je težko pou?iti, kako delati skupaj z medicinskimi sestrami. V eni izmed bolnišnic imajo program za nove zdravnike, ki ga enkrat mese?no izvaja vodstvo na temo odnos z medicinskimi sestrami. Tudi medicinske sestre imajo razprave z izkušenimi medicinskimi sestrami na temo odnosov. Kolegialnost med medicinskimi sestrami in zdravniki potrebuje razvoj standardov (Kramar, Schmalenberg, 2003).

KOMUNIKACIJA IN MEDOSEBNI ODNOSI

Neu?inkovita komunikacija in medosebni odnosi vodijo do razli?nih problemov, negativno vplivajo na kakovostno obravnavo pacienta. Najve?ji problem je neenotna porazdelitev mo?i, ki je po navadi na strani zdravnikov. Da se izognemo tem težavam je potrebno koordinirati razli?ne modele komunikacije.

Napredna metoda, s katero si lahko pomagamo, da izboljšamo odnose med medicinskimi sestrami in zdravniki se imenuje »Klini?no u?enje v krogih sodelovanja« (Kramar, Schmalenberg, 2003). Intervjujane medicinske sestre odnos z zdravniki opisujejo razli?no, kar lahko razberemo iz petih kategorij odnosov. Glavna naloga vodje oddelka pa je, da odnose izboljša tako da sodelavce spodbuja k izobraževanju, vnaša kulturo kolegialnega odnosa in spoštovanje med sodelavci.


?lanek je uporaben za nas, ker smo že na za?etku naše delovne poti lahko pozorni na naš odnos do drugih ?lanov zdravstvenega tima. Potrebno je težiti h ?im boljšemu sodelovanju v timu. Dobro sodelovanje vpliva na izide zdravljenja, postopki so hitreje izvedeni, nau?imo se medsebojnega sodelovanja in komunikacije ter pomembno je, ker se lahko v veliki meri zmanjšajo napake v zdravstvu.

 

Zaposleni v zdravstveni negi upoštevajo kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov.

Na?elo 7 pravi: »Zdravstvena obravnava varovancev naj predstavlja skupno prizadevanje strokovnjakov razli?nih poklicev: medicinska sestra priznava in spoštuje delo sodelavcev.« (Lorber in Skela Savi?, 2011).

»Zdravstvena nega ni izoliran proces, ampak je sestavni del multi-disciplinarnega dela. Sodobni trendi poslovanja javnih zavodov opozarjajo na to, da bomo v prihodnosti uspešnejši, ?e bo vodenje in sodelovanje zasnovano na osnovi zaupanja, spoštovanja, etiki in morali«.

(Dobnik, 2007).

Med leti 1979 in 1998 so v ZDA z Maslachovim instrumentarijem izgorevanja (MBI) ugotavljali stanje izgorelosti primerjalno po posameznih podro?jih (socialne službe, zdravstvena nega, zdravniki). Ohranjena delovna u?inkovitost je bila najvišja med zdravniki. Na osnovi podatkov pridejo do zaklju?ka, da se ta ohranjena delovna u?inkovitost zdravnikov kaže v praksi, kot brezosebno ravnanje z bolniki.

Druga?e pa je pri negovalnem osebju. Ti izkazujejo znižano delovno u?inkovitost. Ta pojav je bolj izrazen tam, kjer je pomajkanje komunikacije, slaba strokovna usposobljenost zaposlenih, preobremenitev z delom, ?asovna stiska in razpetost med razli?nimi vlogami. (Rakovec-Felser, 2006).

Uspešno komuniciranje je pomembno za sporazumevanje in prenos informacij v timu zdravstvene nege in interdisciplinarnemu timu.