Lani v Sloveniji 448 smrti zaradi samomora

samomori v sloveniji

Vsako leto 10. septembra obeležujemo Svetovni dan prepre?evanja samomora. Letošnja obeležitev je že 12. zapovrstjo in poteka pod geslom »Prepre?evanje samomora – ves svet povezan«.

Geslo, ki sta ga Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodna zveza za prepre?evanje samomora izbrali za obeležitev, odraža pomembnost razli?nih strok, resorjev in inštitucij na razli?nih nivojih pri prizadevanjih za uspešno prepre?evanje samomora. Za ogrožene posameznike pa je kju?na povezanost med ljudmi, saj lahko osamljenost pove?a tveganje za samomor, nasprotno pa trdne med?loveške vezi lahko delujejo varovalno.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjamo, da vseh samomorov sicer ne moremo prepre?iti, mnoge pa vendarle lahko – s pove?ano pozornostjo do soljudi, s pravo?asnim iskanjem pomo?i zase ali za drugega, s ponudbo ?im ve? oblik strokovne pomo?i in seveda tudi z ozaveš?anjem o problemu. Lani je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 361 moških in 87 žensk.

Leta 2013 je samomorilni koli?nik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100 000 prebivalcev) znašal 21,76 (35,42 za moške in 8,37 za ženske).

V absolutnih številkah to pomeni, da je za posledicami samomora lani umrlo 448 ljudi. Od leta 2010 dalje beležimo rahlo naraš?anje števila samomorov, kar je predvsem posledica nekoliko ve?jega števila samomorov med moškimi (2010–2012), v letu 2013 pa se je nekoliko pove?alo število samomorov med ženskami. Kljub temu je potrebno poudariti, da je ta številka še vedno precej nižja od tiste, ki smo je bili vajeni na za?etku prejšnjega desetletja. Pri regijah glede ve?je ogroženosti še vedno izstopajo regije na vzhodu. N

ajnižji koli?nik so zabeležili v Novi gorici, Kopru in Ljubljani, najvišjega pa v regijah Maribor, Murska Sobota, Ravne na Koroškem, Novo mesto in Celje. Bolj ogrožene regije so hkrati  tudi regije, v katerih so izrazito ogroženi moški (imajo bistveno višji koli?nik kot ženske).

 

Število življenj, ki jih družba vsako leto izgubi zaradi samomora, presega skupno število smrti v vojnah in število umorov.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi samomora vsako leto umre okrog 800 000 ljudi.

»Zato tudi letošnje geslo odraža pomembnost povezav na razli?nih nivojih za uspešno prepre?evanje samomora, npr. povezanost na podro?ju klini?nih strok (sodelovanje strokovnjakov za uspešno obravnavo ogroženih), povezovanje in sodelovanje med razli?nimi akterji in resorji (šolstvo, sociala, zdravstvo, znanost), povezanost na nacionalni in mednarodni ravni ter mogo?e klju?no, povezanost med ljudmi, saj pri ogroženih posameznikih osamljenost lahko pove?a tveganje za samomor, nasprotno pa trdne vezi med ljudmi lahko delujejo varovalno,« je povedala dr. Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za prepre?evanje samomora,  in dodala: »Ob letošnjem svetovnem dnevu je potekala tudi simboli?na akcija »Prekolesarimo svet«, katere namen je bil zbliževati in povezovati ljudi ter pove?ati ozaveš?enost o pomembnosti prepre?evanja samomora.

Izziv je, da bi v akciji skupno prekolesarili 40 075 kilometrov, kolikor znaša obseg zemlje, kar simbolizira povezanost celega sveta in da bi pri tem sodelovali udeleženci iz vseh celin in ?im ve? držav.« Poleg omenjene akcije je letošnji svetovni dan prepre?evanja samomora pomemben tudi zato, ker bo izšlo poro?ilo Svetovne zdravstvene organizacije z naslovom Svetovno poro?ilo o samomoru (World suicide report), v katerem bodo opisane preventivne aktivnosti, ki jih izvajajo posamezne države, in aktualni mednarodni primerljivi podatki o umrljivosti zaradi samomora. Poro?ilo bo predstavljalo dobro orodje za vse, ki že delujejo na tem podro?ju, za klinike, raziskovalce, žalujo?e, neprecenljivo pa bo za države in politi?ne odlo?evalce, ki prepre?evanja samomora še niso postavili na svoj prioritetni seznam.

Poro?ilo sledi smernicam Akcijskega na?rta za duševno zdravje 2013–2020 (Mental Health Action Plan), ki ga je sprejel Svetovni zdravstveni svet, in vseh 194 držav ?lanic zavezuje, da do leta 2020 samomor znižajo za 10 odstotkov.

 

Bodimo pozorni do drugih

Mnoge samomore bi lahko prepre?ili s pove?ano pozornostjo do soljudi, pravo?asnim iskanjem pomo?i zase ali za drugega, ponudbo ?im ve? oblik strokovne pomo?i in ozaveš?anjem o problemu. »Bodimo pozorni vedno, kadar pri ljudeh opazimo brezup, nemir, nemo?, ko ?lovek vse vidi ?rno, se ne mara in ima ob?utek, da zanj ni nikomur mar.

Jemljimo resno, ?e izgubi veselje do življenja in smisel, se umakne iz družbe, še posebej, ?e govori o smrti in samomoru. Bodimo pozorni na izjave, kot so na primer: najraje bi kar umrl… saj je vse skupaj brez pomena… ne zdržim ve?… kar šel bi…, še posebej, ?e prej oseba ni govorila na ta na?in. Ob takšnih izjavah si vzemimo ?as in povprašajmo ?loveka, kaj misli s tem. Ni dovolj, da re?emo ‘saj bo bolje’, treba je zares prisluhniti. V hudi stiski ?loveka nikoli ne puš?ajmo samega, vse dokler nimamo zagotovljene ustrezne pomo?i in varnosti. Spodbudimo ga, da poiš?e pomo?.

Marsikdo v psihi?ni stiski ne zmore iti do strokovnjaka, zato je prav, da mu pri tem pomagamo, na primer tako, da mu uredimo obisk pri osebnem ali dežurnem zdravniku, ali ga tja pospremimo kar sami. Na stisko opozorimo tudi njegove najbližje,« svetuje Nuša Konec Juri?i?, vodja strokovne skupine za duševno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, in dodaja: »Tudi po poskusu samomora moramo ?loveka peljati k zdravniku, ?etudi nima nobenih poškodb in nam zagotavlja, da poskusa ne bo ponovil.

Morda bo potreben tudi sprejem v bolnišnico, vsaj dokler ne mine krizno stanje in neposredna nevarnost za njegovo življenje. Takrat je izjemno pomembna podpora in spodbuda, da vztraja pri zdravljenju.

V primeru poskusa samomora in po odpustitvi iz bolnišnice potrebuje posameznik mo?no podporo, redno jemanje morebitnih predpisanih zdravil in kontrole pri osebnem zdravniku, psihiatru in psihologu, saj je verjetnost za ponovni poskus samomora zlasti v prvem letu pove?ana. Blagodejno je, ?e se zanj omilijo zunanji stresni dejavniki in zagotovi dovolj spodbudno doma?e in delovno okolje. Po poskusu samomora bo moral posameznik pri?eti z reševanjem problemov in se obenem u?iti sprejemanja tistega, na kar dejansko nima vpliva.«

 

Povezanost z ljudmi, ki je tudi geslo letošnje aktivnosti ob Svetovnem dnevu prepre?evanja samomora, nam je v težkih življenjskih situacijah v oporo. Predsednica Slovenskega združenje za prepre?evanje samomora Anka Zavasnik pravi: »Pomembni so partnerski odnosi, povezanost z družino ter  stiki s prijatelji, saj je v teh zvezah vedno prisoten mo?an ?ustveni naboj.

Posamezniku, ki razmišlja o dokon?anju svojega življenja, predstavljajo varne navezave z bližnjimi pomemben motiv za življenje in ga zato silijo v iskanje primernejših rešitev. Kadar pa ti odnosi že v osnovi ne vklju?ujejo zaupanja in sodelovanja, lahko ob dodatnih obremenitvah postanejo konfliktni in vodijo celo v razmišljanja o razširjenjem samomoru, maš?evanju in smrti bližnjih.

Mo?na ?ustva, ki obvladujejo suicidalnega posameznika, imajo lahko depresivno vsebino, ki vpliva na njegova prepri?anja na tak na?in, da verjame, da bo tudi bližnjim smrt prinesla olajšanje. Lahko pa so povezana z neobvladljivo jezo ob lastni prizadetosti ob izgubi ljubljene osebe.«

Ob tem se zaradi neugodne družbeno-ekonomske situacije pogosteje sre?ujemo z obremenitvami in ovirami pri zadovoljevanju najbolj osnovnih življenjskih potreb (primerno bivališ?e, zaposlenost, dohodki, ki omogo?ajo preživetje). Poskusi reševanja teh problemov pa se pogosto kon?ajo z zavrnitvijo, ki v doživljanju posameznika sproži ob?utek poraženosti, nemo?i, nezmožnosti vplivanja na lastno prihodnost in v kon?ni fazi ob?utek brezizhodnosti iz situacije in obupa ter posledi?no razmišljanje o samomoru. Predvsem v takšnih trenutkih je pomembno, da s takšnimi ob?utki ne ostanemo sami.

 

V duševni stiski je treba poiskati pomo?

?etudi so mnogi ljudje še vedno prepri?ani, da je v duševni stiski najbolje ostati tiho, oziroma da si mora ?lovek v takem primeru pomagati sam, je vedno ve? tistih, ki v stiski poiš?ejo strokovno pomo?.


Ta je na mestu vedno, kadar stiska obvladuje posameznikovo življenje do te mere, da je moteno njegovo vsakodnevno delovanje doma, v šoli ali službi in kadar stiske sami ne znajo oziroma ne zmorejo rešiti.

»Samomor prizadene bližnje osebe, še toliko bolj, ?e gre za razširjen samomor. Pogovor s strokovnjakom (svetovalcem na telefonski krizni liniji, psihologom, psihoterapevtom, psihiatrom, zdravnikom) bo prizadetim bližnjim pomagal izraziti bole?ino, ob?utke in dileme ob dogodku ter »preživeti« težko obdobje žalovanja. Zato je pomembno, da ob obveš?anju širše javnosti o takšnih tragi?nih dogodkih, avtorji prispevkov objavijo tudi razli?ne vire strokovne pomo?i,« svetuje psihologinja Anka Zavasnik.

 

Svetovalnice za pomo? v duševni stiski

Na NIJZ, obmo?ni enoti Celje, že od leta 2010 kot zelo dobrodošla oblika pomo?i deluje svetovalnica za prvo psihološko pomo? »Tu smo zate«. Vsako leto svetovalnico obiš?e med 150 in 200 uporabnikov z razli?nimi težavami, med katerimi so v ospredju predvsem težave v partnerskih odnosih in družini. Prihajajo zlasti ljudje v srednjih letih, ki v silni dinamiki življenja izgubljajo tla pod nogami, vse bolj se oglašajo tudi starejši in mladostniki.

Svetovalci so psihologi in psihoterapevti z ve?letnimi prakti?nimi izkušnjami. Kliente podprejo s sprejemanjem, razumevanjem in spodbujanjem k aktivnemu reševanju težav. V?asih se izkaže, da je v pomo? že prvi razgovor s svetovalcem, ve?ina pa jih pride ve?krat. Svetovalnica deluje v prostorih obmo?ne enote NIJZ Celje, ob ponedeljkih, torkih in ?etrtkih, od 15. do 18. ure, dejavnost sofinancirajo Ministrstvo za zdravje in nekatere ob?ine. Na pogovor s strokovnjakom lahko pridejo posamezniki kadarkoli v okviru delovnega ?asa svetovalnice, lahko se tudi vnaprej naro?ijo. Njihov prispevek za 45-minutni pogovor znaša 5 evrov.

Še daljšo tradicijo, sicer pa podoben na?in dela ima Center za psihološko svetovanje Posvet v Ljubljani, ki deluje vsak delovnik. »Izkušnje obeh svetovalnic kažejo na pove?ane potrebe odraslih po psihološkem svetovanju, zato v stroki javnega zdravja menimo, da bi podobne svetovalnice ob podpori lokalnih skupnosti in države morale zaživeti tudi v drugih slovenskih krajih. S tem ko bi se pove?ala dostopnost ljudi do strokovne psihološke pomo?i, bi se zagotovo zmanjšala marsikatera osebna življenjska stiska,» je prepri?ana Nuša Konec Juri?i?.

 

Informacije o možnostih prepre?evanja samomora tudi na spletu

Slovenski center za raziskovanje samomora, Univerza na Primorskem, Inštitut Andreja Maruši?a (SCSR UP IAM) je v zadnjem letu razvil novo spletno stran za razumevanje samomora Živ? Živ! www.zivziv.si Stran s svojo svežo grafi?no podobo in strokovnimi informacijami za ljudi v stiski, tiste, ki z njimi prihajajo v stik, bližnje po samomoru ter medije predstavlja pomembno orodje za prepre?evanje samomora pri nas. Stran je v manj kot enem letu obiskalo ve? kot 36.000 ljudi.

 

»Ob svetovnem dnevu prepre?evanja samomora, smo na centru v akciji Prekolesarimo svet kolesarje vzpodbujali in jim sledili na Facebook omrežju, kjer so udeleženci objavljali svoje kolesarske dosežke. Ob tem dogodku je center pripravil tudi razstavo literarnega nate?aja.

V projektu A (se) štekaš?!? so namre? srednješolci sodelovali v pisanju o svojih stiskah in kako si pri tem pomagajo. Javnost vabijo, da si na povezavi ogledajo pisano galerijo 25 izpovedi mladostnikov. Najboljša dela so bila nagrajena, v centru pa si želijo, da so mladi en drugemu vzgled, kako se je možno soo?iti s stisko, ki se v odraš?anju pogosto kaže v težavah s samospoštovanjem, konflikti s starši, prijatelji, šolskimi obveznostmi in predvsem lastno identiteto,« je povedala asist. Vita Poštuvan, namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora.

 

S ciljem prepoznavanja in prepre?evanja samomorilnega vedenja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, Slovenski center za raziskovanje samomora, Univerza na Primorskem, Inštitut Andreja Maruši?a SCSR UP IAM in Slovensko združenje za prepre?evanje samomora sicer celo leto izvajajo delavnice za u?ence, dijake, njihove u?itelje in starše, pa tudi za specifi?ne poklicne skupine, kot so policisti, svetovalci in zdravstveno osebje, ki so pomemben ?len pri prepoznavi samomorilnega vedenja.

 

Kontakti za pomo? v stiski:

01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj)

116 123 – Zaupna Telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka; 24h/dan; klici so brezpla?ni)

080 12 34 – TOM, telefon otrok in mladostnikov (med 12. in 22. uro) 

031 778 772 – Svetovalnica za prvo psihološko pomo? Tu smo zate v Celju (svetovalnica@nijz.si)

031 704 707 – Center za psihološko svetovanje Posvet (info@posvet.org)