Konferenca o raziskovanju in prepreÄevanju samomora v Piranu z mednarodno udeležbo uglednih strokovnjakov tudi letos uspeÅ¡na

Udeležili so se je svetovno znani strokovnjaki s podroÄja suicidologije, med njimi profesor Diego De Leo, pobudnik Svetovnega dneva prepreÄevanja samomora in vodja Slovenskega centra za raziskovanje samomora (SCRP UP IAM), profesorica Lakshmi Vijayakumar, vodja Centra za prepreÄevanje samomora v Chennai v Indiji, profesor Rory O’Connor z Univerze v Glasgowu na Å kotskem in predsednik Mednarodne akademije za raziskovanje samomora, profesor Zoltan Rihmer iz Oddelka za kliniÄno in teoretiÄno duÅ¡evno zdravje in Oddelek za psihiatrijo in psihoterapijo iz BudimpeÅ¡te, profesorica Gwendolyn Portzky, iz Enote za raziskovanje samomora Univerzitetne bolnice v Ghentu v Belgiji, ter asistentka in namestnica vodje SCRP UP IAM, Vita PoÅ¡tuvan.
Namen dvodnevne tradicionalne konference, ki je nadaljevanje zapuÅ¡Äine idej prof. dr. Andreja MaruÅ¡iÄa, je mlajÅ¡im kolegom omogoÄiti stik s svetovno priznanimi strokovnjaki. Konferenca je obenem odliÄna priložnost za mednarodno sodelovanje na podroÄju suicidologije, mreženje in razvijanje skupnih inovativnih reÅ¡itev na podroÄju prepreÄevanja samomora.Na letoÅ¡nji konferenci je SRCP UP IAM gostil svetovno priznane predavatelje iz Indije, Belgije, Å kotske Madžarske in Slovenije, prav tako mednarodna pa je bila tudi sestava drugih udeležencev konference.
Slovenija po podatkih svetovne zdravstvene organizacije Å¡e vedno sodi med najbolj ogrožene države na podroÄju samomora. Po letu 2000 je Å¡tevilo samomorov iz približno 600 na leto upadlo na približno 450 na leto. Pomemben prispevek k zmanjÅ¡evanju samomorilnega vedenja ima zagotovo tudi dejstvo, da se o tem danes odprto in brez predsodkov pogovarjamo.
Samomor je posledica številnih socio-kulturnih dejavnikov in se pogosteje pojavi ob socialno-ekonomskih, družinskih in osebnostnih krizah. Strokovnjaki predvidevajo, da je med glavnimi dejavniki tveganja za to dejanje neprepoznana in nezdravljena depresija, znotraj te duševne motnje pa so najbolj ogroženi tisti, ki so samomor že skušali narediti.
V sklopu konference sta potekali dve okrogli mizi. Na prvi so gostitelji z mednarodnimi strokovnjaki razpravljali o tem, zakaj nam ne uspeva prepreÄevati samomora. Prof. Vijayakumar je izpostavila, da bi prepreÄevanje samomora moralo postati ena od Älovekovih pravic. Udeleženci so izpostavili, da je potrebno spremeniti osredotoÄenost naÅ¡ega dela iz majhnih kliniÄnih Å¡tudij predvsem na veÄje in takÅ¡ne, kjer ne opazujemo le najbolj ranljive populacije.
Prof. De Leo pa je zakljuÄil, da je verjetno potrebno za uÄinkovito prepreÄevanje samomora tudi to, da se zgodijo tudi nekatere spremembe na ravni naÅ¡e družbe (npr. da ljudje med seboj veÄ govorijo o osebnih reÄeh, si zaupajo težave, so si v pristno oporo).
Na drugi okrogli mizi so slovenski strokonjaki predstavili aktivnosti na podroÄju prepreÄevanja in raziskovanja samomora. Predvsem slednje se je izpostavilo kot kljuÄno, da bomo tudi v prihodnje znali bolj naÄrtovano delati na podroÄju suicidologije pri nas. Kajti programe prepreÄevanja je nujno evalvirati in posodabljati. Udeleženci so z veseljem zakljuÄili, da je zelo pozitivno, da se na tem podroÄju organizacije pri nas dobro povezujejo med seboj.
Prav povezovanje znotraj slovenske stroke s tujimi strokovnjaki je kljuÄno za boljÅ¡o uÄikovitost na podroÄju razumevanja in prepreÄevanja samomorilnega vedenja.
Na spletni strain ŽIV? ŽIV!, so zbrana imena svetovno znanih strokovnjakov s podroÄja suicidologije, veÄ o posameznem profesorju pa si lahko pogledate prek priloženih povezav.
Kdo je predaval na letošnji TRIPLE i konferenci?
Prof. Rory O’Connor (profesor na Univerzi v Glasgowu, predsednik Mednarodne akademije za raziskovanje samomora) je zavzet raziskovalec samomorilnega procesa, saj razumevanje le-tega omogoÄa razvoj boljÅ¡ih programov za preventivo samomora. V predavanju je predstavil aktualna spoznanja o samomorilnem procesu s primarnim fokusom na psiholoÅ¡kih determinantah samomorilnega vedenja. Omenjene so bile tudi kliniÄne implikacije in priložnosti za preventivo.
veÄ na http://zivziv.si/triple-rory-oconnor/
Dr. Lakshmi Vijayakumar (Vodja Centra za prepreÄevanje samomora SNEHA, Chennai, Indija) deluje na podroÄju kombinacije kliniÄnih in javnih zdravstvenih intervencij ter priložnostih za prepreÄevanje samomora, ki jih te nudijo. Predavala je o pomenu oblikovanja lokalno relevantnih, kulturno prilagojenih, stroÅ¡kovno-uÄinkovitih in trajnih intervencij. Predstavila je, kako je vpeljava na dokazih temeljeÄih raziskav za prepreÄevanje samomora obenem izziv in priložnost.
veÄ na http://zivziv.si/triple-lakshmi-vijayakumar/
Prof. Zoltan Rihmer (Oddelek za kliniÄno in teoretiÄno duÅ¡evno zdravje, Oddelek za psihiatrijo in psihoterapije, BudimpeÅ¡ta) je kliniÄni psihiater in aktiven raziskovalec vloge vedenjskih motenj v samomorilnem vedenju. Predaval je o vlogi razpoloženjskih temperamentov in bipolarnosti v samomorilnem vedenju pacientov z razpoloženjskimi motnjami.
veÄ na http://zivziv.si/triple-2014-zoltan-rihmer/
Prof. Gwendolyn Portzky (Enota za raziskovanje samomora Univerzitetne bolnice v Ghentu) je dejavna na podroÄju razvoja nacionalnih strategij za prepreÄevanje samomora ter strategij za prepreÄevanje samomora s pomoÄjo interneta. Predstavila je programe za prepreÄevanje samomora s pomoÄjo interneta, ki nudijo Å¡tevilne priložnosti za prepreÄevanje samomorilnega vedenja.
veÄ na http://zivziv.si/triple-2014-gwendolyn-portzky/
Prof. dr. Diego De Leo (Slovenski center za raziskovanje samomora, UP IAM, Koper, Slovenija; Avstralski inÅ¡titut za raziskovanje in preventivo samomora, Griffith Univerza, Avstralija) je eden izmed vodilnih mednarodno priznanih strokovnjakov na podroÄju suicidologije. Med drugim se intenzivno ukvarja s problematiko samomorilnosti starejÅ¡ih. V svojem prispevku na konferenci Triple i se je osredotoÄil na vpraÅ¡anje prihodnosti suicidologije.
veÄ na http://zivziv.si/cv/diego-de-leo/
Vita PoÅ¡tuvan, asistentka in namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora (SCRP UP IAM) je bila na letoÅ¡nji 12. Slavnostni akademiji UP nagrajena za znanstveno-raziskovalno odliÄnost. PoÅ¡tuvanova, ki podroÄje samomorilnosti raziskuje že 10 let, je med vodilnimi slovenskimi strokovnjaki. Je psihologinja in poleg javnozdravstvenih intervencij izvaja tudi kliniÄno terapevtsko delo.
Objavljamo Å¡e vire pomoÄi, ki so na voljo za ljudi v stiski:
ÄŒe Äutite hudo duÅ¡evno stisko ali imate samomorilne misli, poiÅ¡Äitestrokovno pomoÄ v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoÄ. Lahko se obrnete na svojega osebnega zdravnika ali na:
- 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
- 116 111  – TOM telefon otrok in mladostnikov (med 12. in 22. uro)
- 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj)
- www.zivziv.si – Spletna postaja za razumevanje samomora Živ? Živ! (24h/dan)