Kadrovska kriza v zdravstveni negi

Dejstvo je, da je kadrovska kriza v zdravstveni negi kroni?ni problem in ne novonastala zadeva kot posledica ”bega možgan” in slabih delovnih pogojev. Kadrovsko podhranjena zdravstvena nega je obstajala že davno preden smo sploh slišali za beg možganov. 


Z gotovostjo lahko trdim, da je podhranjenost posledica slabega delovanja in cehovskih sindikatov. Le ti so skozi leta bili neu?inkoviti, še ve?; vodilne glave so naredile tudi nekaj kronskih napak (to je neka druga zgodba).

Iš?o? vzroke kadrovske podhranjenosti se je torej treba ozreti nazaj…vzroke se iš?e v populisti?nih vzrokih, kot je politika, minula gospodarska kriza, ZUJF, ipd.
Nih?e pa ne pove bistvenega…slabi pogoji dela v bolnišnicah so mnogokrat posledica slabega vodenja.

Sam lahko re?em, da nisem iz UKC Ljubljana odšel zaradi bega možganov, ampak predvsem zaradi vodstva klinike, ki se je posluževalo mnogih prijemov, ki so v resnih državah kaznivi in sporni. Dejstvo je tudi, da je v najve?ji bolnišnici v Sloveniji vodstvene kadre klinik predstavljalo 95% ljudi, ki za vodenje niso usposobljeni (niti po izobrazbi, niti karakterno, ?e ho?ete). Vodstva klinik tako vodijo osebe, ki sicer imajo ”’fax”, ki pa je lahko sociologija, organizacija ne vem ?esa ipd.). Tolio empatije, kot se je u?imo v šolah (kot obvezni del kurikula) izgine, ko se posedeš na spinalis v klimatizirani pisarni, a ne??

Ravno vodstvo zdravstvene nege v UKC je (tudi) krivec za situacijo – neizpla?evanje nadur, preobremenitev delovnega ?asa, neupoštevanje ?asa za po?itek…da ne naštevam kadrovsko sporne razporede dela.
Vodilne GMS bi se morale prioritetno zavedati, da je center delovanja pacient; ki ima pravico do kakovostne, varne in ustrezne obravnave.

In, ker v bolnišnicah vlada davno preživet sistem klasi?ne hierarhije je sporno vodenje možno in v okviru možnega (ker sistem to dopuš?a). Vodstvene funkcije niso mandatorne, kar pomeni, da neka medicinska sestra lahko vodi kliniko, kot Josip Broz Tito (res je, da se vodilne funkcije voli na štiri leta; postopek volitev pa je spet ena od mnogih drugih zgodb). 

Premik v zdravstveni negi v praksi bi pomenilo, da bi delegirali na položaje medicinske sestre z ustrezno izobrazbo, ustreznimi izkušnjami in empati?nimi lastnostmi (prehud kriterij – mislim, da ne…). Kolegice na podro?ju teorije, raziskovalke, profesorice in drugi se trudijo, da bi pognali tole ubožico naprej…pa je ne morejo, ker smo na podro?ju prakse še vedno sto let za ka?ami in elektriko.

Ko sem pred leti napisal eno od resnic v zvezi s stanjem zdravstvene nege na slovenskem sem bil naslednji dan klican na zagovor ”ki ni uradno obstajal (besede GMS)”, na katerem so izvajali prijeme Kim Jong Una…
Tukaj je tudi rak rana slovenske zdravstvene nege, ne zgolj mizerno pla?ilo….

Mizerno pla?ilo pa je zakaj?? Zaradi delovnih pogojev…neizpla?ane nadure, preobremnitev in ostalo…za vse to ni kriva Milojka, ni kriv Kuštrin ali Vrhunec…krivo je vodstvo zavodov…
Zavedajo? se, da se izvaja za pacienta ”nevarna” zdravstvena nega je dovolj velik povod, da se ta vlak ustavi in re?e: ”Zadost’ vas mam’!”

Ampak ne…zdravstveno nego predstavljajo neu?inkoviti sindikati, nepodpora zdravniškega ceha,…

Zdravstvena nega je znanost in umetnost…razkroj znotraj ceha pa zdravstveno nego šibi in jo dela hobi program neumnih medicinskih sester, ki za mizerno pla?ilo delajo 24/7 in na koncu re?ejo še hvala.
Vodstva klinik pa si prikimajo v pohvalo in si re?ejo: ”Jebemti, dobro vodim kliniko…”

Po 20 letih prakse in nekaj manj leti izven prakse, vendar še vedno v tesni povezanosti enega z drugim vidim, da ”psi lajao, karavana gre dalje”.

Dragan M. Babuder