S peša?enjem in kolesarjenjem do boljšega zdravja ljudi in okolja

Foça - People cycling and walking

Onesnaženost zraka zaradi prometa predstavlja resno grožnjo zdravju prebivalcem številnih držav v svetu, prav tako prekomerna izpostavljenost hrupu cestnega prometa negativno vpliva na posameznikovo zdravje in po?utje.

Zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) podpiramo aktivnosti ob Evropskem teden mobilnosti, ki bo letos od 16.  do 22. septembra 2014 potekal pod sloganom »Naše ulice, naše odlo?itve«.

Zaklju?il se bo z »Dnevom brez avtomobila«, ko bodo prebivalci in obiskovalci sodelujo?ih ob?in vsaj en dan v letu doživeli mestna središ?a brez motornega prometa. Ob tem na NIJZ spodbujamo aktivni transport (peša?enje ali kolesarjenje) za pove?anje stopnje telesne dejavnosti, ki je nujno potrebna za ohranjanje zdravja in prepre?evanje kroni?nih bolezni.

Namen tedna mobilnosti, ki ga v Sloveniji koordinira Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, je ozaveš?anje ljudi o potrebi po zmanjševanju hrupa in onesnaženosti zraka, ki ga povzro?a promet, saj si s tem lahko izboljšamo kakovost življenja z uvedbo trajnostne prometne ureditve ter promocijo hoje, kolesarjenja, uporabe javnih prometnih sredstev.

 

Onesnažen zrak je veliko javnozdravstveni problem, tudi v Sloveniji

Onesnažen zrak v veliki meri vpliva na zdravje ljudi in na podnebne spremembe. «Najpomembnejši javnozdravstveni problem v razvitih državah na podro?ju okolja in zdravja je vpliv onesnaženega zraka na zdravje. Zrak najbolj onesnažujemo s prometom.

V Evropi je okoli 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim atmosferskih delcev, dušikovim oksidom (NOx), ozonu (O3) in benzenu,« je povedal Peter Otorepec z NIJZ in dodal: »Onesnažen zrak povzro?a predvsem bolezni dihal, srca in ožilja. Ocenjujejo, da v Evropi umre od 40.000 do 130.000 ljudi na leto za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, katerega vzrok je promet.«

Ker pa onesnažen zrak še nadalje ogroža zdravje Evropejcev ne glede na že sprejete stroge emisijske standarde, boljši sistem spremljanja kakovosti zraka in zmanjšanje onesnaženja zraka z nekaterimi klasi?nimi onesnaževalci, so potrebna nadaljnja prizadevanja in ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka nas vseh, tudi na nivoju lokalnih skupnosti.

 

V Sloveniji je zrak, podobno kot drugod po Evropi, najbolj onesnažen z delci, dušikovimi oksidi in ozonom. »Problematika onesnaženosti zraka v Sloveniji je resna. ?ezmerna onesnaženost zraka z delci PM10 pesti ve? obmo?ij.



Delci na mestu vstopa v telo (v plju?ih) povzro?ajo t. i. oksidativni stres, ki vodi v vnetje. Ta povzro?a poslabšanje obstoje?ih bolezni dihal in ob dolgotrajnem delovanju kroni?no vnetno reakcijo, ki povzro?i zmanjšanje plju?ne funkcije.

Pri astmatikih poslabšajo simptomatiko in sprožijo napad. Delci povzro?ajo sistemsko vnetje, pove?ano vrednost fibrinogena, spremembo krvnega tlaka, motnje v frekvenci srca, motnje ritma, kar vodi v poslabšanje bolezni srca in ožilja ter povzro?ijo vnetje v sr?ni mišici, kar vodi v sr?no popuš?anje.« je pojasnil nekaj možnih posledic delcev PM10  Peter Otorepec z NIJZ in dodal, da so najbolj ogroženi bolniki z boleznimi dihal, srca in ožilja, bolniki s sladkorno boleznijo, starostniki in otroci, pri katerih delci povzro?ajo upad plju?nih funkcij.

 

Množi?na uporaba avtomobilov prevoznih sredstev pa vpliva tudi na problematiko hrupa, ki predstavlja vse ve?ji problem. »Hrup vzbuja nemir, moti ?loveka ter negativno vpliva na njegovo zdravje in po?utje.

Prekomerna izpostavljenost hrupu cestnega prometa pri ljudeh povzro?a vznemirjenost, razdražljivost, motnje koncentracije, u?enja in motnje spanja. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu nad 55 dBA, to je hrup prometne ulice, lahko sproži povišan krvni tlak in motnje v delovanju srca.

Takemu hrupu je po oceni Svetovne zdravstvene organizacije izpostavljen vsak peti Evropejec,« je pojasnila dr. Sonja Jeram z NIJZ, ki svetuje, da bi lahko z zmanjšanjem rabe motornih vozil in bolj premišljeno prometno urejenostjo v naseljih zmanjšali obremenjenost s hrupom v bivalnem okolju in s tem prispevali k boljšemu zdravju in po?utju prebivalcev.

 

Z aktivnim transportom ohranjamo zdravje in zmanjšujemo onesnaževanje zraka

Z majhnimi spremembami svojih življenjskih navad lahko bistveno prispevamo k izboljšanju stanja. Opustimo preveliko odvisnost od avtomobila. »Spodbujanje aktivnega transporta, to je peša?enje ali kolesarjenje v službo, šolo in razli?nih opravkih, je izredno u?inkovit na?in za pove?anje stopnje telesne dejavnosti, ki je nujno potrebna za ohranjanje zdravja in prepre?evanje kroni?nih bolezni.

Študije v preteklosti so pokazale, da spodbujanje aktivnega transporta bolj u?inkovito pove?a celotno koli?ino telesne dejavnosti kot pa spodbujanje rekreativnih dejavnosti,« je povedala asist. Janet Klara Djomba z NIJZ in opozorila: »Pomembno je tudi, da smo dober zgled svojim otrokom in ostalim družinskim ?lanom ter tudi njih spodbujamo k okolju in zdravju prijaznim na?inom transporta.«