»Dojenje – presegamo omejitve Äasa in prostora«
V LaÅ¡kem je 7. in 8. oktobra potekal že 7. Mednarodni simpozij o dojenju in laktaciji z naslovom »Dojenje – presegamo omejitve Äasa in prostora«. Predavali so ugledni domaÄi in tuji predavatelji.
Vsebina simpozija je bila razdeljena v tri tematske sklope:
1.   Prehrana dojenÄka.
2.   Novorojencem prijazne porodnišnice v Sloveniji in tujini.
3.   Kenguru metoda, starševstvo in dojenje.
Po zakljuÄku vsakega sklopa so potekale razprave in sprejeti so bili sklepi za bodoÄe delo.
Po prvem predavanju so se tako predavatelji kot udeleženci soglasno strinjali, da je za uspeÅ¡no hranjenje in nego prezgodaj rojenih otrok, nujno potrebna analiza materinega mleka. Z novo aparaturo, ki jo imajo v ljubljanski porodniÅ¡nici, lahko natanÄno doloÄijo vsebnost maÅ¡Äob, beljakovin in sladkorjev v materinem mleku. Na tak naÄin lahko nato individualno naÄrtujejo prehranjevanje vsakega posameznega otroka.
Hkrati pa analiza materinega mleka pomeni korak bliže k ustanovitvi mleÄne banke v ljubljanski porodniÅ¡nici.
Na sam zaÄetek dojenja in tudi trajanje dojenja pomembno vpliva naÄin poroda. NajuspeÅ¡nejÅ¡e se obiÄajno dojenje priÄne po naravnem porodu, na zaÄetek dojenja lahko v veliki meri vplivajo protiboleÄinska sredstva, ki jih matere prejemajo med samim porodom, najveÄ truda in pomoÄi zdravstvenih delavcev pa zagotovo terja porod s carskim rezom. V svetu in tudi Sloveniji se delež porodov s carskim rezom vztrajno dviguje.
NajpomembnejÅ¡i so bili sklepi po predavanjih »Nova priporoÄila za zdravo prehrano dojenÄkov v Sloveniji« in »PraktiÄna priporoÄila za uvajanje meÅ¡ane prehrane pri dojenÄkih«. Soglasno je bil sprejet sklep (v skladu z smernicami Svetovne zdravstvene organizacije), da zdrav, ob terminu rojen otrok ne potrebuje niÄesar drugega, razen materinega mleka do dopolnjenega Å¡estega meseca starosti.
Torej izkljuÄno dojenje prvih Å¡est mesecev. Gosta hrana se ne uvaja pred dopolnjenim 17. tednom otrokove starosti, vendar le v primeru, da otrok ob materinem mleku ne pridobiva dovolj na telesni teži ali ne dobiva materinega mleka. Pri tem je potrebno upoÅ¡tevati rastne krivulje, ki veljajo za dojene otroke. Prav tako je bilo poudarjeno, da je dopolnjenih 26 tednov skrajni Äas za uvajanje goste hrane.
V sklopu predavanj z naslovom » Novorojencem prijazne porodnišnice v Sloveniji in v tujini« je bila prikazana pot, ki sta jo prehodili Hrvaška in Slovenija po letu 1990, ko je  nastala pobuda za Novorojencem prijazne porodnišnice (Npp), sedanje stanje in pogled naprej.
Poleg stalne skrbi za vzdrževanje dobre prakse v Npp , kjer se dojenje ob ustrezni strokovni podpori zaÄne, je potrebno razvijati dojenju prijazno in spodbudno okolje, da se dojenje tudi nadaljuje. S tem namenom v Sloveniji nastajajo Dojenju prijazne zdravstvene ustanove, ki s svojim delom nudijo materam strokovno podporo za nadaljevanje dojenja.
Do sedaj sta v Sloveniji dobila naziv Dojenju prijazna zdravstvena ustanova ZD Maribor (v letoÅ¡njem letu že uspeÅ¡no reocenjen) ter Dojenju prijazen otroÅ¡ki oddelek  – otroÅ¡ki oddelek SB Celje (naziv pridobljen spomladi 2011).Poleg teh aktivnosti je izredno dragoceno izobraževanje vseh zdravstvenih delavcev v Äasu rednega Å¡tudija – primer je 20-urni teÄaj s podroÄja spodbujanja dojenja na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani.
Na Hrvatskem se pobuda za dojenju prijazno okolje Å¡iri na primarno raven zdravstvenega varstva v otroÅ¡ke dispanzerje in v ambulante družinske medicine.V letu 2011 je naziv »SavjetovaliÅ¡te za dojenje – prijatelji djece« pridobilo pet pediatriÄnih ambulant in ena ambulanta sploÅ¡ne medicine. Poleg gibanja za dojenju prijazne ambulante se v zadnjih letih po Å¡tevilnih obÄinah ustanavljajo skupine za podporo dojenju, ki jih vodi izkuÅ¡ena mama ob sodelovanju patronažne medicinske sestre.
Zadnji sklop je bil namenjen obravnavi kenguru metode nege novorojenÄka. Kenguru metoda je definirana kot kontakt koža-koža med materjo in njenim novorojencem, pogosto vkljuÄuje izkljuÄno dojenje in zgodnji odpust iz porodniÅ¡nice in je alternativa uteÄeni neonatalni negi novorojencev z nizko porodno težo. PrviÄ so jo zaÄeli uporabljati v Bogoti, Kolumbija, leta 1979.
Vabljeni predavatelj dr. Nils Bergman je navduÅ¡il s svojo prepriÄljivo razlago znanstvenih izsledkov s podroÄja vpliva stika koža-na kožo na razvoj ÄloveÅ¡kih možganov. Predavatelj je zdravnik z opravljenim podiplomskim Å¡tudijem pediatrije, magisterijem iz javnega zdravstva in doktoratom iz farmakologije. Živi in dela v JužnoafriÅ¡ki republiki. Ukvarja se z raziskovanjem razvoja možganov. Predstavil nam je pomembnost kožnega stika z materjo v ranem otroÅ¡tvu in posledice, ki jih prinese loÄitev od matere v razvoju možganov.
Predvsem je materin dotik pomemben za skladen razvoj avtonomnega živÄevja in stabilen psihiÄni razvoj. Tako je otrok stabilen ob spremembah, ki jih prinaÅ¡a njegov napredek in to mu zagotavlja zdrav razvoj. Dojenje prispeva k ožiÄenju možganov, mati je kljuÄ za razvoj živÄevja. NovorojenÄek je odgovoren za priÄetek dojenja, ne mati. Zgodnji stres spreminja izražanje genov, kar vpliva na zdravje za vse življenje.
V nadaljevanju sklopa so nam naÅ¡i priznani strokovnjaki iz ljubljanske porodniÅ¡nice predstavili domaÄe izkuÅ¡nje z uvajanje kenguru metode pri delu z najmanjÅ¡imi, najbolj nezrelimi in bolnimi novorojenÄki.
V porodniÅ¡nici Ljubljana so zaÄeli z uvajanjem kenguru metode leta 1987 ob preselitvi v novo stavbo. Na enoti za intenzivno nego in terapijo so potekali informativni sestanki za vse zaposlene, za starÅ¡e so uvedli individualno kliniÄno psiholoÅ¡ko pomoÄ, vkljuÄevali so jih v nego otroka in jim predstavili kenguru metodo. StarÅ¡i so jo pozitivno sprejeli.
Prikazali so izsledke lastne raziskave o uÄinkih kenguru metode na mater in otroka. Rezultati so pokazali v kenguru skupini manj anksioznosti pri materah, veÄ dojenja, boljÅ¡i stik z otrokom in manj težav s hranjenjem otroka po pol leta.
Simpozij smo zakljuÄili z živahno diskusijo, predvsem smo izkoristili prisotnost tujega strokovnjaka za nazorne razlage najprimernejÅ¡ih postopkov z otrokom na zaÄetku njegovega življenja.
Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri UNICEF Slovenija