Diskusija o cepljenju in pogled pediatrinja.si na cepljenje

Ne morem, da ne napišem nekaj na vročo temo cepljenj. Namenoma bo ta sestavek čisto nestrokoven, brez navajanja raziskav, številk in drugega, kar bi lahko štelo med možno zavajajočo »propagando«, nestrokoven zato, da se mi pri teh razmišljanjih lahko pridruži prav vsak povsem brez medicinskega znanja.

Najprej na temo učinkovitosti….pa pozabimo na statistiko, študije in dokaze…

Samo ozreti se moramo okoli sebe…..kaj res ne vidimo, da so danes naši otroci zdravi in ne zbolevajo zaradi bolezni proti katerim cepimo. Pa tudi sicer, ne glede na nalezljive bolezni proti katerim se cepimo, so danes otroci po vseh kazalcih bolj zdravi, kot nekoč.

Ali si resno upamo trditi, da bi bili danes naši otroci brez zaščite, ki jo predstavlja cepljenje, varni pred na primer otroško paralizo, tetanusom, meningitisom, ki ga povzroči  hemofilus influenze….

Ob teh razpravah v zvezi s cepljenjem mi pogosto pride na misel anekdota o francoski kraljici Mariji Antoaneti, ki je na vzklike, da ljudje nimajo kruha,  odvrnila, naj pač jedo potico….Tudi v zvezi s cepljenjem gre za razmišljanje s »polnimi usti potice« in seveda za zelo slab spomin na nedavno zgodovino…

Na temo precepljenosti…

To je tisto – ni problema, če svojega otroka ne cepim, saj so drugi cepljeni….in obratno…..ne bom cepil svojega otroka, samo zato, da bodo drugi varni…

Obe zgoraj navedeni trditvi sta, bom rekla prijazno,  nespametni.

Cepljenje je predvsem individualna metoda zaščite proti nalezljivim boleznim in nič drugega. Torej, če se bomo cepili oziroma, če bo s cepljenjem zaščiten naš otrok, bomo sami, oziroma bodo naši otroci varni.

S t.i. visoko precepljenostjo se v nekem okolju samo zmanjša možnost stika z določeno boleznijo in nič več…Potem se pa lahko igramo s statistiko, torej koliko možnosti  imam za okužbo. Ob tem seveda nihče noče biti del tiste majhne možnosti.

Na temo avtizma….kaj res mislimo, da je avtizem težava današnjega časa in posledica cepljenja…

Vse zgodbe o starih časih so polne kakih posebnežev, ki so bili del vaškega življenja, včasih pa so jih tudi strpali v raznorazne ustanove…..Zelo verjetno bi vsaj del teh, danes dobil katero od diagnoz iz t.i. avtističnega spektra. Vse to je obstajalo že veliko pred začetkom ere cepljenja.

Na temo cepljenja otrok pediatrov….

Tu mi boste morali (če seveda želite), verjeti na besedo. Bom začela kar pri sebi. Moja otroka sta bila  cepljena proti vsem boleznim, kot jih predvideva cepilni koledar in poleg tega še proti klopnemu meningitisu. Seveda se tudi sama redno s cepljenjem zaščitim pred potovanji.

Resnično ne vem, da bi kdo od pediatrov, ki jih poznam, svojih otrok ne cepil.

»Za koga« in »zaradi koga« se pravzaprav cepimo….

Cepimo se zase, da se zaščitimo proti boleznim, ki bi nam sicer lahko znatno poslabšale kvaliteto življenja, ali pa celo ogrozile naše življenje. Cepimo se pa s cepivom, ki ga »časti« država, oz. ZZZS, oz. mi vsi, ki prispevamo v zdravstveno blagajno…to je to.

To je le nekaj misli, za lastno razmišljanje.

Cepljenje je vendar eno od tistih odkritji, ki so nam kot človeštvu najbolj izboljšala kvaliteto življenja. Stalno razmišljanje o cepljenju, v smislu teorije zarote, je resnično čudno.

ODZIV NA DISKUSIJO NA Facebooku

Uau..saj ne vem kje naj začnem…oziroma ali naj sploh kaj napišem, oziroma ali se mi sploh da kaj pisati. Mi lahko rečete, da pač moram, ampak če sem iskrena, so mi vse te debate o cepljenju zelo odveč.

Zelo dobra je bila tista (Sašo Bratušek), da smo zdravniki za cepljenje plačani. Sašo mi seveda ne bo verjel…ampak še za samoplačniška cepljenja ne dobimo niti centa, kaj šele za redna…
Seveda bo marsikdo rekel, da je moja dolžnost propagirati cepljenje, vendar sama pravzaprav ne vidim prav veliko smisla, potrebe in koristi takega početja.
Potrebe zato ne, ker velika večina staršev vidi in razume smisel in korist cepljenja, kot ga vidim sama in jih glede tega ni potrebno prav nič prepričevati. Tiste pa, ki cepljenje odklanjajo, je pa tudi povsem nesmiselno prepričevati. Moj sestavek, ki sem ga napisala za Pediatrinja.si sploh ni namenjen kakšnemu prepričevanju…tako, da me kar malo groza, če pomislim kaj vse bi morala brati, če bi resnično hotela koga prepričevati naj se cepi….

Moram priznati, da sem kar malo odpirala oči in usta ob branju komentarjev in si mislila…pa kaj jim je…

V današnjih časih popolne odsotnosti čuta za skupnost, je tudi povsem odveč spominjati na precepljenost, saj ta v resnici ne briga skoraj nikogar.
Raje spomnim še enkrat, da je cepljenje predvsem individualna zaščita. Ob stiku z nalezljivo boleznijo smo varni le če smo cepljeni sami. Zadostna precepljenost v nekem okolju le zmanjša verjetnost stika z določeno nalezljivo boleznijo.

Poznam tudi dežele kjer je zdravstvena služba kot jo poznamo pri nas, le oddaljen privid…kjer starši svoje otroke nosijo več dni hoda daleč, da jih lahko cepijo, če imajo denar za to…kjer ne potrebujejo preventivne sestre s celim kovčkom motivacijskih pripomočkov za propagando ustne higjene…pa da ne nadaljujem.

V tej naši lepi deželi pod Alpami se pogosto obnašamo kot razvajeni otroci s polnimi usti torte, ki cepetamo v kotu in vpijemo, da hočemo še več ali česa nočemo…Ob tem se včasih slabo počutim…
O koristnosti cepljenja se mi zdi res odveč zgubljati besede…danes že lahko rečemo, da je cepljenje zgodovinsko ena najbolj pozitivnih izkušenj naše civilizacije. Če se kdo s tem ne strinja, je to seveda njegova pravica.

Naj še enkrat ponovim, sama zelo trdno verjamem v koristnost cepljenja in se tudi redno cepim, nikoli pa nisem, ne bi in ne bom cepila otroka proti želji staršev. Staršem, ki so v dvomih vedno razložim zakaj sama menim, da je cepljenje koristno, končna odločitev je pa vedno njihova.

Nikoli v skoraj 22 letih dela v otroški medicini nisem slišala za konkreten primer, da bi kdo od zdravnikov na silo, proti volji staršev cepil otroka…Zato se mi resnično zdijo te debate »s povišanim glasom« na fb in drugje povsem nepotrebne.

Konstruktivna diskusija na Facebooku – Zdravstvena.info dobrodošla! 

Vlasta Kunaver, dr.med., spec.pediatrije