Delati v javnem zdravstvu v ?asu recesije

»Delati v javnem zdravstvu v ?asu slovenske recesije« je po doma?e povedano pravi kaos.

Zdravstveni delavci nismo bili nikoli prav zares nagrajeni za svoje delo, pri katerem se vseskozi razdajamo za druge, vendar smo po novem pla?nem zakonu nekako prišli do zadovoljive pla?e, oziroma so nam jo vsaj obljubili, da jo bomo v štirih popravkih pla? res dobili (kar se seveda nikoli ni zgodilo).

Ampak, ker smo že vseskozi bili navajeni skromnosti, smo tudi to prenesli. Vendar to seveda ni bilo vse!

Za?elo se je z nižanjem pla?ila dežurne službe (kjer bi po mojem morale biti najboljše pla?ane ure v celotnem pla?ilu, ker v ?asu dežurstva zaposleni najbolj »nastrada«), potem so nam nehali pravilno pla?evati pripravljenost (ko te od doma kli?ejo in moraš biti v pol ure na delovnem mestu), ve?ina pripravljenosti so ukinili tako, da je morala dežurna služba (katera je že itak zelo obremenjena) delati še dodatno zahtevno delo, ukinili so napredovanja vsaka tri leta in stimulacije, zmanjšali oziroma ukinili so potne stroške, zmanjšali denar za malico, ukinili vodstvene dodatke, zmanjšali ali ukinili regres, ukinili vsa dodatna dela oziroma kakršenkoli  morebiten dodaten zaslužek že tako obobužanih zdravstvenih delavcev v slovenskem javnem sektorju.

In kaj smo naredili mi, zdravstveni delavci osebno?

Nekaj smo stokali, jokali in se med sabo obtoževali, druga?e pa smo vse te ukrepe »požrli«.

Nikoli nismo rekli ne, saj so se nam vedno smilili pacienti,  država in ustanova pa sta nas še naprej »molzli«!

Seveda moramo zategnit pasove, ko je država v recesiji, to se nam zdi vsem jasno, vendar da se vseskozi jemlje vedno enim in istim, pa seveda ni prav.

Meni osebno se je od za?etka uvedbe var?evalnih ukrepov pla?a z vsemi dežurstvi  in ostalimi oblikami dodatnega dela znižala za slabih 50 odstotkov.


Pa kaj lahko naredim? V bistvu ne veliko! Lahko pa po?asneje delam, izkoristim vsak dan ?as za malico (katerega v prejšnjih letih nisem), grem na bolniško ob vsaki najmanjši virozi, ?e pacient ne pride na preiskavo, tisti ?as ne po?nem ni? in seveda nisem pripravljena ni? dodatnega naredit za stroko oziroma se dodatno izobraževat.

Ho?em povedati, da so iz pridnih in predanih zaposlenih naredili apati?ne, neproduktivne zaposlene.

In kje so sedaj smernice managmenta, kjer govorijo, da je zadovoljen zaposleni tudi produktiven, da brez zadovoljstva zaposlenih ni dobi?ka, da pride zaradi nezadovoljstva zaposlenih do velikih izgub?

Kaj pa sedaj delajo naši managerji? Sebi še vedno izpla?ujejo nagrade, ker si po njihovo oni to »zaslužijo«, ker jih niso prejeli že celega pol leta in po ne vem kakšnem zakonu si to oni zaslužijo, medtem ko se »delavci« s polovi?no pla?o prebijamo iz dneva v dan! In kaj so dosegli z vsemi var?evalnimi ukrepi? En kup nezainteresiranih in demotiviranih zaposlenih, ki ne vidimo nobene prihodnosti.

Vsi se strinjamo, da var?evalni ukrepi morajo biti, vendar racionalni. V zdravstvu je še ogromno manevrskega prostora, kjer bi se lahko kaj privar?evalo, ampak najlažje se je spravit na pla?e zaposlenih, ki itak svoje življenje posvetijo stroki.

V trenutni situaciji ne vidim prave prihodnosti za zaposlene v zdravstvu v javnem sektorju.

Na vidiku je še polno ne vem kakšnih strašnih var?evalnih ukrepov, ki bodo prizadele samo zaposlene in seveda posledi?no tudi paciente.

?e država in vodilni v ustanovah ne bodo malo pomislili, da samo jemanje in degradiranje zdravstvenih delavcev ne bo prineslo pozitivnega poslovanja in njim tako nujne nagrade, bo šlo slovensko javno zdravstvo na tiso?e koš?kov.

Mogo?e jim je celo to tudi cilj, da se bodo lahko spet posamezniki dvignili iz pepela in s privatizacijo slovenskega javnega zdravstva neverjetno obogateli.

Brigita Turk, dipl.inž.radiologije