»Čezmerna telesna teža in debelost pri otrocih – glasnika slabšega zdravja in krajšega življenja današnje generacije otrok v Sloveniji«
DruÅ¡tvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je v okviru evropskega projekta EuroHeart II, dne 26.11.2013 pripravilo nacionalno strokovno sreÄanje: »Čezmerna telesna teža in debelost pri otrocih – glasnika slabÅ¡ega zdravja in krajÅ¡ega življenja danaÅ¡nje generacije otrok v Sloveniji«. Na sreÄanje je priÅ¡lo 120 udeležencev, najveÄ s podroÄja zdravstva, Å¡olstva in predstavnikov NVO.
ÄŒezmerna telesna teža in debelost pri otrocih postaja tudi v Sloveniji velik javnozdravstveni problem, predstavili pa so ga strokovnjaki iz razliÄnih podroÄij in predlagali možne ukrepe in priporoÄila za izboljÅ¡anje stanja, saj Äezmerna telesna teža otrok že kaže svoje prve, negativne posledice. KrajÅ¡e priÄakovano življenje danaÅ¡nje generacije otrok! SlabÅ¡a gibalna sposobnost! SlabÅ¡e zdravje!
ÄŒezmerna telesna teža v otroÅ¡tvu je povezana s poveÄanim tveganjem za obolenja v odrasli dobi, kot so sladkorna bolezen tipa 2, rak, poviÅ¡an krvni tlak, srÄno-žilne bolezni, ortopedski zapleti, hormonske motnje in do 60% poveÄanje tveganja za vse vrste umrljivosti v odrasli dobi.
PediatriÄna klinika UKC Ljubljana, Primož Kotnik: navkljub ugotovitvam, da se je hitrost rasti pogostnosti Äezmerne prehranjenosti in debelosti pri predÅ¡olskih otrocih v Sloveniji v zadnjih letih stabilizirala, sta Äezmerna prehranjenost in debelost eden najpomembnejÅ¡ih javnozdravstvenih problemov v Sloveniji tudi zato, ker se pogostnost pri mladostnikih Å¡e naprej nezadržno poveÄuje in to predvsem pri fantih (Sedej K, Kotnik P, Avbelj Stefanija M, Groselj U, Sirca Campa A, Lusa L, Battelino T, Bratina N. Decreased prevalence of hypercholesterolemia and stabilization of obesity trends in 5-year-old children – possible effects of changed public health policies. Eur J Endocrinol. 2013)
ÄŒezmerna prehranjenost in debelost pri otrocih in mladostnikih nista zdravstveni problem le zaradi poveÄane verjetnosti, da bodo ti otroci debeli tudi, ko odrastejo in bodo imeli zgodnejÅ¡e zaplete debelosti, temveÄ so pomembni zapleti prisotni že pri teh otrocih in mladostnikih (zmanjÅ¡ana obÄutljivost za inzulin, ki je zgodnja faza v razvoju sladkorne bolezni, zamaÅ¡Äenost jeter, poviÅ¡an holesterol v krvi, poviÅ¡an krvni tlak in zgodnje aterosklerotiÄne spremembe na žilju).
NataÅ¡a Jan, DruÅ¡tvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je navedla: v evropski, mednarodni raziskavi ENERGY v kateri je med 7 državami sodelovala tudi Slovenija, pod koordinacijo DruÅ¡tva za zdravje srca in ožilja Slovenije je bilo ugotovljeno, da je tretjina slovenskih 10 do 12 letnikov Äezmerno prehranjenih ali debelih. Po tem smo na drugem mestu, takoj za GrÄijo. Ta starostna skupina je na prehodu iz otroÅ¡tva v najstniÅ¡tvo, ki je kljuÄno starostno obdobje, saj mladi pridobijo veÄ samostojnosti pri dejanjih, ki vplivajo na energijsko ravnovesje. Med drugim raziskava ugotavlja, da se s Å¡portom v povpreÄju premalo ukvarjajo (le dobre 3 ure na teden), v Å¡olo jih 40% prihaja na neaktiven naÄin, redno jih zajtrkuje le dobra polovica (53%), dnevno povpreÄno popijejo veliko sladkih pijaÄ (335 ml), dnevno popijejo 340 ml sokov, pred TV in raÄunalnikom med tednom dnevno presedijo v povpreÄju 2 uri in 40 min. dekleta in 3 ure 20 min. fantje, za konec tedna Å¡e veÄ in sicer dnevno dekleta 3 ure 25 min., fantje pa 4 ure.
Irena SimÄiÄ (Zavod Republike Slovenije za Å¡olstvo) je poudarila, da smo lahko ponosni, saj je Slovenija ena izmed redkih evropskih držav, ki ima dobro organiziran sistem prehrane otrok in mladostnikov. Ta organiziran sistem prehrane je urejen na nivoju države in je tudi uzakonjen. Dobro naÄrtovana in organizirana prehrana je lahko najuÄinkovitejÅ¡i in najracionalnejÅ¡i naÄin za korekcijo nepravilne prehrane otrok in mladostnikov, gledano iz razliÄnih vidikov: zdravstvenega, vzgojno-izobraževalnega, ekonomskega, organizacijskega, socialnega, psiholoÅ¡kega in drugih. Kljub temu, da imamo dober sistem organizirane prehrane, pa to ne pomeni, da ne bi bilo potrebno na podroÄju prehranjevanja Å¡e kaj izboljÅ¡ati.
V ospredje poleg drugih vidikov postavlja vzgojno-izobraževalni vidik, saj bi poleg organizirane prehrane morali uÄencem ponuditi tudi vsebine s podroÄja prehrane in zdravega prehranjevanja. Te vsebine sicer uÄenci v osnovni Å¡oli že imajo pri predmetu gospodinjstvo (vendar samo v 5. in 6. razredu osnovne Å¡ole), v zadnji triadi pa teh vsebin za vse uÄence ni, ampak so samo v obliki izbirnega predmeta. Da bi se otroci in mladostniki znali pravilno odloÄati o zdravem naÄinu prehranjevanja, bi bilo smiselno imeti vsaj Å¡e nekaj obveznih ur v zadnji triadi, saj bi le tako lahko kakovostno sledili cilju izboljÅ¡evanja prehranskih navad in zdravega življenjskega sloga.
Po navedbah Janka Strela (Zavod FITLAB) se je trend poveÄevanja debelosti pri slovenski mladini v zadnjih letih zaustavil, tudi zmanjÅ¡evanje aerobnih zmogljivosti otrok in mladine se je zaustavilo, zmerno je izboljÅ¡anje zmogljivosti v letoÅ¡njem letu, Å¡tevilo gibalno manj kompetentnih otrok in mladine se je v zadnjih dvajsetih letih veÄ kot podvojilo, v letu 2013 se je trend zaustavil in preÅ¡el v stagnacijo, gibalna zmogljivost fantov in deklet se je po veÄ kot desetih letih zmanjÅ¡evanja, v letoÅ¡njem letu nekoliko izboljÅ¡ala, Å¡e posebej pri dekletih.
Stanje miruje, a je slabo. Kam se bodo nadaljevali trendi? V izboljÅ¡anje ali v poslabÅ¡anje stanja glede debelosti in Äezmerne telesne teže pri otrocih – to je odvisno od vseh, od posameznika, podpornega okolja družine, podpornega okolja Å¡ol, bivalnih skupnosti in politike.
Ministrstvo za zdravje RS je pripravilo Strategijo 2014-2023 “Prehrana in telesna dejavnost za zdravje”, ki si je zadala cilje: izboljÅ¡anje prehranskih navad prebivalcev ter poveÄanje telesne dejavnosti; zaustavljen in obrnjen trend poveÄevanja telesne teže prebivalcev; poveÄan delež izkljuÄno dojenih otrok do 6. meseca starosti;zmanjÅ¡ana podhranjenost bolnikov in starostnikov, poveÄana ponudba lokalno pridelane in predelane hrane ter ponudba in povpraÅ¡evanje po zdravju koristnih živilih, zmanjÅ¡ana pojavnost bolezni, povezanih s hrano in prehrano, zmanjÅ¡anje nepraviÄnih razlik v zdravju prebivalcev, ki nastajajo zaradi nepravilnega prehranjevanja in pomanjkanja telesne dejavnosti socialno in ekonomsko ogroženih.
InÅ¡titut za varovanje zdravja RS (IVZ) redno spremlja problematiko telesne teže pri otrocih in mladostnikih. Slovenija se je vkljuÄila v akcijsko mrežo Svetovne zdravstvene organizacije imenovano COSI (Childhood Obesity Surveilance Initiative), s pomoÄjo katere lahko problematiko debelosti pri otrocih pri nas primerljivo umestimo v Å¡irÅ¡i evropski kontekst in ugotovimo, da Slovenija spada med države z viÅ¡jim deležem prekomerno težkih in debelih otrok.
Pri oceni stanja v Sloveniji strokovnjaki IVZ med drugim uporabljajo nacionalne podatke Fakultete za Å¡port Univerze v Ljubljani, ki povezujejo okvirni prehranski status, telesno zmožnost in s poglobljenimi raziskavami tudi prehranske navade otrok in mladostnikov pri nas, v sodelovanju s to fakulteto pa so zaÄeli sistematiÄno raziskovati tudi povezave vzorcev spanja in telesne teže pri otrocih in mladostnikih. IVZ povezuje strokovna znanja in staliÅ¡Äa s pomoÄjo pristopa zdravja v vseh politikah z aktivnostmi sektorjev zdravja, Å¡olstva, kmetijstva, sociale, financ, pa tudi z drugimi deležniki pri nas. Posebno pozornost posveÄajo pripravi ukrepov, ki v naÅ¡i državi ne bi poveÄevali nepraviÄnih neenakosti v zdravju. V zadnjem Äasu so najveÄ pozornosti namenili pripravi podlag za omejevanje trženja nezdrave hrane otrokom, podlag za obdavÄitev sladkanih pijaÄ,uvedbi in izvajanju Sheme Å¡olskega sadja in spremljanju Å¡olske prehrane ter omejevanju vnosa soli s prehrano.
IVZ je sodeloval tudi pri pripravi podlag za nov nacionalni program prehranske politike v Sloveniji in pri pripravi Akcijskega naÄrta za obvladovanje otroÅ¡ke debelosti v EU.
DruÅ¡tvo za zdravje srca in ožilja Slovenije bo Mreži NVO s podroÄja zdravja 25×25 posredovalo predloge za izboljÅ¡anje stanja na podroÄju Äezmerne telesne teže in debelosti otrok, ki so bili sprejeti na strokovnem sreÄanju. Mreža NVO 25×25 pa jih bo posredovala pristojnim institucijam.
Med predlogi so tudi:
– zagotavljanje vsaj treh ur obvezne, dovolj intenzivne in kakovostno vodene Å¡portne vadbe tedensko na vseh stopnjah Å¡olanja
– Å¡ola naj zagotovi najmanj eno uro Å¡portnih dejavnosti na dan, starÅ¡i in civilna Å¡portna sfera pa prav tako eno uro na dan, ker le dve-urna telesna dejavnost zmerne telesne obremenitve zagotavlja pozitiven telesni in gibalni razvoj otrok
– poveÄati delež otrok in mladostnikov, ki se vkljuÄujejo v Å¡olske in zunajÅ¡olske interesne Å¡portne programe, dosegljive za vse, ne glede na socialno stanje v družini
– umestitev pogojev za varno, aktivno mobilnost v prostorske plane obÄin – za aktiven in varen prihod prebivalstva v službo, Å¡olo in drugod (kolesarjenje, hoja, peÅ¡)
– novi prostorski plani obÄin, ki so usmerjeni v zagotavljanje brezplaÄne rekreativne dejavnosti, prostorov, varnih povrÅ¡in (igriÅ¡Äa, povrÅ¡ine z igrali,..), kolesarskih poti, ipd. Vzpostavitev brezplaÄne rekreacije in telesne vadbe v lokalni skupnosti.
– zagotoviti veÄ vsebin s podroÄja zdravega življenjskega sloga, prehrane in zdravega prehranjevanja v okviru obveznega izobraževanja (zadnja triada osnovne Å¡ole in srednja Å¡ola)
– vkljuÄitev osveÅ¡Äanja o koristih rednega gibanja in zdravje prehrane v vsebino Å¡ole za starÅ¡e
– uvesti in dosledno izvajati ukrepe za zmanjÅ¡anje dostopa otrok in mladostnikov do nezdrave hrane z visoko vsebnostjo sladkorja, soli in zdravju Å¡kodljivih maÅ¡Äob (kot je prepreÄitev oglaÅ¡evanja nezdrave hrane otrokom in mladostnikom, prepoved prodaje nezdrave hrane preko avtomatov v zdravstvenih domovih in bolniÅ¡nicah, nadzor nad kakovostjo Å¡olske prehrane)
– poveÄati dostopnost do pitne vode na javnih mestih in v ustanovah
– razviti in vzpostaviti sistem rednega spremljanja in poroÄanja o ustreznosti prehrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v skladu s strokovnimi smernicami
– vzpostavitev dojenju prijaznih okolij na javnih mestih in Å¡iritev mreže dojenju prijaznih ustanov z vkljuÄevanjem novih
– omejitev trženja nadomestkov materinega mleka (mednarodni kodeks)
– kadrovska in finanÄna podpora vsem izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki obravnavajo Äezmerno prehranjene in debele otroke ter mladostnike
– finanÄna podpora izvajalcem preventivne dejavnosti za prepreÄevanje pojava Äezmerne telesne teže in debelosti