V Klinični center po življenjsko izkušnjo

Bilo je leto 2014. Mislim, da sem bila takrat v zakasneli puberteti. Nihanja razpoloženja so bila očitna in blazno utrujajoča.
Spomnim se, da sem telefonirala z mamo in spomnim se, da sem bila besna.
Bil je dan, ko me je jezilo vse, prav vse, kar je bilo del mene.
Večer prej sem videla kako opazne so strije na mojih stegnih in koliko jih je.
“Mama, pa jaz nočem strij. 18 let pa strije! O fuuuuuj! Kam naj grem, da mi jih zbrišejo???”, sem razvajeno cepetala in jokala v telefon. Krokodilje solze so tekle po mojih licih. Preberi več

Ganljiva izpoved pacientke

Danes sem bila pri zdravniku. V čakalnici so bile še 4 starejše gospe. Pridruži se nam starejši par…

Gospod okol 80 let, gospa nekaj let mlajša. Držita se za roke. Gospod pomaga sleči svoji dami bundo, ona se mu zahvali s poljubčkom na lička. Posedeta se na stole in se primeta za roke. Ves čas se smehljata drud drugemu.
Opazujem ju na skrivaj, saj redko vidiš tako zaljubljen in simpatičen par.

Ta čar uniči ena čakajoča gospa, ki začne na ves glas nergati, da se vrsta nikamur ne premakne. Kaj hitro se ji prudruži še ena in začnenta složno obrekovati nesposobnosti zdravnikov in medicinskih sester.
Ta zaljubljen par pogleda vse nas v čakalnici in se prijazno nasmehne vsakemu izmed nas in nato gospod spregovori. Preberi več

Delovanje zdravstvenega sistema iz vidika pacienta

Jamram, ker sem s prve roke videl delovanje našega zdravstvenega sistema in kako na to gledajo vodilni. Ma za bruhat! Cel oddelek na abdominalni kirurgiji(sestre, doktorji kirurgi itd) in vsi ostali(razen direktorja seveda in višjih inštanc) samo kapo dol!

Povrnili so moje zaupanje v človeštvo. Sestre za tistih 800eur na mesec delajo po 12ur in več, zaradi manjka zaposlenih dopusta tako rečeno ni in še za vikende nadomeščajo tiste, ki so na bolniški.

Zaradi manjka so od treh oddelkov enega zaprli samo, da sfolgajo. Za paciente ni več prostora in jih vozijo na druge oddelke, da jih potem doktorji in kirurgi po celi bolnici hodijo kontrolirat. Vodilne boli k*rac medtem ko morajo zaposleni kršiti pravila, da zadeva sploh teče naprej, Ko je doktor dežuren, je to 32ur bedenja v bolnici..32 UR!!!

a so normalni…za volanom ne smeš bit več kot 8ur, da ne ubiješ koga, tukaj ti mora bit pa tip 32ur skoncentriran, bog ne daj, da mu zadnjo uro pripeljejo nekoga za operirat.

Pa da mi ne bo kdo uletu s temu, da spijo vmes. Sem bil gor, na intenzivni nisem spal ampak sem neko mamo držal celo noč pokonci s pogovorom, da ni zaspala za vekomaj, saj je prenehala dihati, takoj ko je zaprla oči. Doktor je ni moral preverjati, saj so sredi noči privedli poškodovane z nesreče in so še klicali dodatne kirurge v službo, da so jih lahko rešili.

Sestre celo noč od enega do drugega, saj so alarmi venomer piskali, enemu pulz, drugemu dihanje, če si moral na wc, cela procedura preden te odklopijo z vsega….ni da ni. Ampak pazi to..vse z nasmeškom na obrazu in z nadčloveško potrpežljivostjo.

Za fucking minimalne novce, jebanje od vodstva in stalno nadomeščanje. Ne moreš verjeti, kako kljub vsem preprekam, delujejo sinhrono, pridejo na pomoč z drugih oddelkov, med sabo se podpirajo in kuhajo drug drugemu kofete, da jih držijo pokonci in kljub vsemu za vsakega pacienta poksrbijo tako kot se zagre.

Ma če bi imel, dam vsakemu po jurja nagrade vsak mesec za tako delo, prijaznost in skrb. Vsake 2 uri vsakemu pritisk pomert, spraševat kako se počutijo, ob najmanjši anomalji takoj urgirat, previjat rane, pucat starejše pokakane ate in mame in poleg vsega še hodnike in skrete, saj ponoči čistilke ni, bruha in serje pa se še vseeno.

In kaj reče direktor, ko to vse vidi in ne vidi? :”Zdravstveni delavci so potrošni material.”..Gorjanc zahojen… Vsaj 30% jih manjka in še ostali razmišljajo o odhodu. Kader je skoraj ves pod 30let, saj se je starejšim že odpeljalo in so dali odpoved. Kdaj bo konec, kje je meja zdrave pameti?

Če še njim postane vseeno in začnejo delat tako, kot jim piše v pogodbi, nam dejansko lahko samo še bog pomaga….

»Moč besed je ničelna in oklici škodna, ko so te usmerjene v hrbet.«

Namen mojega prispevka je deljenje nedavne izkušnje kot pacientke v ljubljanskem kliničnem centru v endokrinološki ambulanti. Mnenje je osnovano zgolj na lastnem razmišljanju in razumevanju, prav tako moj namen ni kogarkoli žaliti oziroma neodobravati na kakršenkoli način. S tovrstnim prispevkom bi želela vzpodbuditi konstruktivno debato oziroma vsaj dvosmerno komunikacijo, ki bi lahko pripomogla k izboljšanju še tako malenkostne stvari, namreč nekje se vse skupaj mora začeti…

Na prvi pregled v endokrinološki ambulanti sem čakala 8 mesecev in priznati moram, da mi je ta čas res hitro minil, zato se tukaj ne želim spuščati v podrobnosti o čakalnih dobah. Preberi več

Izkušnja življenja ali zakaj je dobro končati v bolnici.

Kdor ni preživel vsaj dva tedna (v enem kosu) v bolnici ne ve kaj je trpljenje in ima bržkone napačno postavljene življenjske prioritete. Absolutno preveč samoumevno jemlje stvari kot so tiste male vsakdanjosti, ki tvorijo velik del našega bivanja a jih nikoli ne vidimo. Normalno delovanje črevesja in lahkotno posedanje na WC školjki. Čista brisača. Spanje na trebuhu ali na boku. Odsotnost cevk na in v telesu. Dejstvo, da lahko hodiš poljubno hitro, ter da za seboj ne rabiš vleči plesalnega droga na koleščkih iz katerega bingljajo tekočine sumljivih nazivov. Čudovito jutro, ko te predrami vonj kave in ne vzdihovanje soseda, ki mu že na rano jutro zdravniki tja kamor sonce nikoli ne posije nekaj tiščijo. A pojdimo po vrsti.

Začelo se je drugi dan novega leta, ko se je bolečini v trebuhu pridružila visoka vročina in pozitivne afirmacije tipa “spijem še en čaj pa bo jutri bolje” niso več učinkovale. Potrebno je bilo zbrati pogum in se odpraviti na urgenco. Začetek je bil precej obetaven, saj neke pretirane gneče ni bilo, sprejela pa me je sestra, ki je s svojo privlačnostjo potrdila stereotip o medicinskih sestrah iz filmov žgečkljivega slovesa. Posadila me je na posteljo in preverila vse vitalne znake – no, razen enega. Do te točke je bilo vse bolj ali manj čudovito in je kazalo da bom čez dobro urico že doma razlagal ženi kako sem končno naletel na seksi sestro tudi v treh dimenzijah. Nato je šlo vse po poti slovenskega gospodarstva – strmo navzdol. Preberi več

Je res starost ena sama žalost?

Življenje ni vedno en sam popoln krog. Je že res, da je ob rojstvu polno veselja, radosti, saj se uresničijo sanje o tako željenem potomcu.Toda ta otrok odrašča in odraste, dobi svoje otroke, ostari in takrat se lahko začne kalvarija njegove jeseni življenja.

Smo generacija mladih,ki za svoj položaj grabimo z vsemi štirimi. V krčih hočemo doseči stvari, ki bi nam izboljšale vsakdanje življenje. Vidimo samo sebe, vse okrog nas pa je nekje v drugem planu, nepomembno. Pozabljamo na korenine, na ljudi, ki so nas ustvarili, vzgojili, ljubili ter vodili po poti odraščanja. Poti, ki je bila zavita, polna nepričakovanih pasti in ovir. Oni niso gledali le nase. V njihovem toplem zavetju doma smo se počutili ljubljeni in varni. Preberi več

Dragi zdravstveni delavci

Doctor walking through hospital corridor

Ta blog namenjam vsem zaposlenim v zdravstvu in vsem, ki se boste v prihodnosti podali v te vode. Najprej naj povem, da  občudujem in globoko spoštujem vse, ki ste se odločili življenje posvetiti negi in skrbi za sočloveka.

Vi ste tisti, ki nas vidite v naših najšibkejših, najintimnejših trenutkih, vidite nas psihično in fizično strte in ste tu, da nas spodbujate, negujete, nam vlivate upanje. Zavedam se, da so razmere v zdravstvu katastrofalne, da manjka kadra, plače so slabe, razmere nevzdržne.

Tako kot vsi ostali, ste žal tudi vi žrtve časa in politike, ki ne zmore več postaviti človeka na prvo mesto. Pa še vedno delate nadure in se odpoveste družinskemu času, da skrbite za nas oziroma nam najdražje. In iz srca vam hvala, da ste se podali v to in razmeram navkljub naš zdravstveni sistem in skrb za bolne še delujeta. Zaradi vas.

Preberi več

Privrženci društva ‘Božji otroci’ pred ginekološko kliniko v Ljubljani

bozji otroci 2017 ginekoloska klinika

Deli zgodbo z drugimi na Facebooku!

Pismo nam je poslala pacientka, ki je bila večkrat na ginekološki kliniki zaradi splava, ki je bil medicinsko indiciran. Objavljamo ga anonimno, ker ne želi biti izpostavljena. Tudi samo smo preverili v medijih in zaznali, da t.i ‘Božji otroci’ vztrajajo pred ginekološko kliniko že dlje časa.

Zapis pacientke 3.4.2017

Pozdravljeni!

Želim, da se zadeve spremenijo in obenem podpiram vse ženske, ki morajo skozi pekel…Tega ne privoščim nobeni! Ostanite močne!!! Preberi več

Ko se ti življenje spremeni v sekundi

A9K0EP cloudy sky

Malo več kot teden dni po mojem rojstnem dnevu pet let nazaj, je bil sončen pomladanski dan v maju.

Dan, ko se mi je življenje obrnilo na glavo.

Kako se ti lahko življenje spremeni v sekundi. Minuto nazaj se pogovarjaš in smeješ s prijatelji, naslednjo minuto pa se boriš za življenje. Preberi več

Zahvala zdravstvenemu timu Travmatološke klinike

zahvala zdravstvenemu osebju

Sem Mart Dekleva, pacient, ki je bil sprejet v UKC 11. decembra 2012, zaradi prometne nesreče. Večino svojega bivanja sem bil hospitaliziran na oddelku C, stare travmatološke klinike. Zaradi dolžine bivanja na oddelku sem imel možnost spoznati delovanje oddelka in klinike na splošno. Sestrski team je vsak dan poskrbel, da sem imel vse potrebno, da bi se v času bivanja počutil dobro in da sem lahko hitro okreval.

Preberi več