Stvar je prišla že tako dale?, da sem se moral spet malce oglasiti. Problem ni samo v novi stavbi in selitvi onkološekga inštituta. Prešel bom kar na resni?no dogajanje, da si bodo vsi tisti, ki sedijo v pisarnah malce predstavljali kako zgleda v resni?nem življenju prepri?evanje, organizacija in prilagajanje na vedno težje razmere:

Ura zjutraj ob 9. V reševalnem vozilu imam 4 paciente 1 nepokreten in v zelo slabem stanju in trije pokretni vendar tudi ne ravno preve? v dobrem stanju. Zavijem proti pediatri?ni kliniki nakar obstanem že na cesti kajti ‘zabasalo se je pri novi rampi, ker nekdo ni hotel pla?ati za parkirnino’ Ok.

Malce po?akam saj sem tako vajen že ?akat in bolniki tudi. Po nekaj minutah me varnostnik spusti mimo druge zasilne rampe, ker se osebni avto ni hotel odmakniti. Po vijuganju proti stavbi D zadaj, tam kjer je namenjeno za leže?e bolnike. Avtomobili parkirani ob plo?niku vse od za?etka do konca na desno gradbena ograja in še po sredi cesta sre?am 3 kolesarje, ki niti jaz niti oni niso vedeli kako bomo prišli mimo.

Plo?nika na desni ne uspejo uporabljati ker je zabasan z avtomobili. Pridem do dovoza v stavbi D in pred njim 6 reševalnih vozil. Ok poskusim iti naprej v garažo. Pozvonim nakar mi prijazen glas odvrne, da reševalna vozila naj ne bi ve? ‘parkirala’ v garaži onkološkega inštituta. Super. Odvijem krog in poskusim sre?o pred stavbo D. Preberi več