15. Fajdigovi dnevi Kranjska Gora 2013
Letos že XV. strokovno sreÄanje v Äast gorenjskem družinskem zdravniku in ginekologu, dr. Božidarju Fajdigi, je spet potekalo v Äudovitem vremenu, tako da je že sam prihod v Kranjsko goro ponujal resniÄen užitek.
Nato nas je uvodoma z glasbeno toÄko pozdravila evrovizijka Eva Boto in nas tako sprostila pred celodnevnim delom.
Prvi dan sreÄanja je obsegal pet sklopov. V prvem sklopu so nam s strokovnega staliÅ¡Äa osvetlili vlogo omega-3 maÅ¡Äobnih kislin. Kot je razložil magister farmacije Bojan PotrÄ, sta najpomembnejÅ¡i omega-3 kislini eikozapentaenojska (EPA) in dekozoheksaenojska (DHA), ki se nahajata predvsem v ribah, algah in krilu.
Omega-3 maÅ¡Äobne kisline imajo veÄ pozitivnih uÄinkov na telo, najpomembnejÅ¡a sta protivnetni in kardioprotektivni. VeÄ o kardioprotektivnem delovanju je povedala asist. mag. TjaÅ¡a Å ubic.
Omega-3 maÅ¡Äobne kisline delujejo protivnetno, antitrombogeno, antiaritmogeno, so stabilizatorji membran v srÄni miÅ¡ici, blago znižujejo krvni tlak in trigliceride. Z raziskavami podprt pozitiven vpliv omega-3maÅ¡Äobnih kislin na drugih kliniÄnih podroÄjih je predstavila prim. Maja Pavlin Klemenc. Lahko omilijo potek avtoimunih bolezni (npr. Chonove bolezni in uskavice),zmanjÅ¡ajo tveganje za nastanek in malignost raka prostate in dojke, starostne degeneracije makule, Alzheimerjeve bolezni in depresije ter zmanjÅ¡ujejo porabo NSAR pri revmatoidnem artritisu.
Drugi sklop je bil namenjen oftalmologiji. Asist. mag. Matej Beltram je predstavil urgentna stanja v oftalmologiji in osnovni oÄesni pregled in oboje sistematiÄno zbral v zelo uporabnih preglednicah.
Najbolj nujna oÄesna stanja so kemiÄne in termiÄne, pa tudi mehaniÄne poÅ¡kodbe oÄesa, akutni glavkomski napad, akutna huda okužba oÄesa ter nenadna neboleÄa izguba vida. Majda VolÄini Krumpestar je prikazala diferencialno diagnostiko rdeÄega oÄesa in težave, ki spremljajo suho oko. Cvetka OberÄ in Mihaela Strgar Hladnik pa sta predstavili kroniÄna oÄesna obolenja, vodenje takÅ¡nega bolnika v ambulanti družinske medicine in usmeritve za napotitve k okulistu.
V tretjem sklopu smo se posvetili endokrinoloÅ¡kim boleznim. Prof. dr. Marija Pfeifer je povzela sodobna dognanja o vlogi vitamina D, njegove uÄinke in naÄine nadomeÅ¡Äanja, predvsem v luÄi prepreÄevanja in zdravljenja osteoporoze. Asist. dr. AleÅ¡ SkvarÄa je sistematiÄno prikazal peroralno anihiperglikemiÄno zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2.
Opisal je tudi delovanje novejÅ¡ih zdravil, ki delujejo na inkretinski sistem v Ärevesnih celicah. ObiÄajno se kombinirajo z drugimi anihiperglikemiÄnimi zdravili, a jih zaradi Äasovno omejenih kliniÄnih izkuÅ¡enj trenutno uporabljamo Å¡e nekoliko previdno. Mag. Nena KopÄavar GuÄek je na dveh primerih udeležence sreÄanja aktivno vkljuÄila v obravnavo sladkorne bolezni in osteoporoze s patoloÅ¡kim zlomom v ambulanti družinske medicine.
Pred kosilom smo na satelitskem simpoziju ponovili neprijetne simptome spodnjih seÄil (LUTS), njihovo diagnostiko in zdravljenje, kar je lepo povzel urolog, mag. Klemen JagodiÄ.
ÄŒetrti sklop je bil namenjen boleÄin in depresiji. Da sta oba pojava pogosto povezana, je opozorila Dragica Resman. BoleÄina je pomemben telesni simptom depresije in depresijo s telesnimi simptomi pogosto spregledamo.
Kadar pa se oboje združi, imamo na voljo veÄ možnosti medikamentoznega in nemedikamentoznega zdravljenja, kar je bilo v predavanju pregledno prikazano. V nadaljevanju je beseda tekla o diabetiÄni periferni nevropatiji in nevropatski boleÄini, kar sta osvetlila asist. mag. Suzana Kert in prof. dr. Marjan Zaletel.
DiabetiÄno nevropatijo lahko odkrivamo, spremljamo in zdravimo v referenÄni ambulanti družinske medicine v okviru vodenja kroniÄnega bolnika s sladkorno boleznijo. Kadar pa z zdravili iz 1. in 2. razreda ne dosežemo ustrezne analgezije, ga napotimo k specialistu za zdravljenje boleÄine.
Zadnji sklop prvega dne je bil namenjen infektoloÅ¡kim temam. Zajel je klopni meningoencefalitis, znanje o njem nam je osvežil prof. dr. Franc Strle in spolno prenesene okužbe, ki jih je sistematiÄno predstavila prim. dr. Vlasta Vodopivec JamÅ¡ek. Prim. dr. Alenka Trop Skaza pa je osvetlila dejavnike, ki vplivajo na odloÄitev laikov za cepljenje in predstavila razÅ¡irjenost, tveganje za prenos in testiranje na HIV okužbo.
ZveÄer so udeleženci sreÄanja imeli možnost druženja v bolj sproÅ¡Äenem vzduÅ¡ju, ob glasbi in okusni hrani. Ta družabni del sreÄanja je prav tako pomemben za tkanje poklicnih in prijateljskih vezi med sodelavci strokovnjaki primarnega zdravstva, saj se sreÄanja udeležujejo tako zdravniki kot tudi medicinske sestre.
Drugi dan sreÄanja je najprej prinesel izbrane teme s podroÄja urgentne medicine. Mag. Renata Rajapakse je najprej predstavila novost, ki se uvaja v slovenski prostor, to je triaža v urgentnih ambulantah. S pomoÄjo triaže prepoznamo ogroženega pacienta in zagotovimo vrstni red obravnave glede na kliniÄno prioriteto.
S tem izboljÅ¡amo kvaliteto in varnost obravnave pacientov v ambulantah nujne medicinske pomoÄi. Asist. mag. Hugon Možina je predstavil nove možnosti obravnave oz usmeritve akutnih internistiÄnih bolnikov v Univerzitetnem kliniÄnem centru, vkljuÄno s konkretnimi telefonskimi Å¡tevilkami za posvet s specialisti konzultanti razliÄnih strok.
Prim. mag. Viktor Å vigelj je predstavil urgentna nevroloÅ¡ka stanja in smernice za doloÄanje stopnje nujnosti napotitve k nevrologu, ki jih je podal RazÅ¡irjeni strokovni kolegij za nevrologijo konec leta 2010. Vendar, kot je poudaril dr. Å vigelj, zdravnik v praksi marsikdaj stanje oceni bolj nujno kot je zapisano na papirju. Izpostavljena je bila tudi dilema napotitve nezavestnega pacienta. ReÅ¡itev bi bila vsekakor v enotnih urgentnih centrih, kjer bi bil prisoten tudi nevrolog.
V nadaljevanju nam je prim. mag. Nadja RužiÄ MedveÅ¡Äek zelo nazorno utemeljila, zakaj je tako pomemben nadzor krvnega tlaka in srÄne frekvence pri bolnikih s srÄnim popuÅ¡Äanjem. Oboje je namreÄ pogoj, da lahko ustavimo in celo popravimo preoblikovanje levega prekata, ter z optimalnim zdravljenjem celo dosežemo popolno obnovitev morfologije in funkcije levega prekata.
Kako vodimo bolnika s srÄnim popuÅ¡Äanjem v ambulanti družinske medicine, pa nam je predstavila prim. asist. Ksenija TuÅ¡ek Bunc. Poleg klasiÄnih zdravil za srÄno popuÅ¡Äanje – zaviralcev konvertaze angiotenzina in angiotenzinskih receptorjev, blokatorjev beta, zaviralcev aldosterona, diuretikov, nitratov in digitalisa je predstavila tudi novejÅ¡i zdravili – ivabradin in aliskiren.
Zadnji sklop je bil namenjen zdravniku v stiski. Zdravnik se lahko znajde v stiski zaradi preobremenjenosti, ki vodi v utrujenost in izgorelost, o Äemer je govorila mag. Eva Cedilnik Gorup.
V stisko ga spravljajo tudi vÄasih nerazumne zahteve bolnikov in njihovih svojcev na eni strani ter omejitve zavarovalnice na drugi strani, kar je na primerih iz prakse predstavila prim. doc. dr. Danica Rotar PavliÄ. Da se zdravnik lahko znajde v dilemi tudi ob bolnikovi vnaprej izraženi volji, je opozoril prof. dr. Jože Balažic, ki je predstavil tudi pravne podlage o omenjeni temi.
V zadnjem prispevku sreÄanja pa je uni. dipl. nov. Damjana Pondelek predstavila možnosti ukrepanja, kadar se zdravnik znajde v srediÅ¡Äu medijskih afer in kriznih situacij. NajveÄkrat zdravnik v takÅ¡nih primerih ostane sam, delodajalec ga ne zaÅ¡Äiti, mediji pa so izredno agresivni in obiÄajno negativno naravnani. Takrat je najbolje poiskati pomoÄ strokovnjaka za krizno komuniciranje, ki naredi analizo situacije in pripravi strategijo za ustrezni odziv v krizni situaciji.
Vsakemu sklopu predavanj je sledila razprava, v kateri so z vpraÅ¡anji in komentarji sodelovali tudi udeleženci sreÄanja in s tem vsebino predavanj tudi praktiÄno Å¡e bolj približali naÅ¡emu vsakodnevnemu delu.
Tako smo sreÄanje uspeÅ¡no pripeljali h koncu z upanjem, da bomo tudi prihodnje leto z aktualnimi in koristnimi temami privabili tako veliko Å¡tevilo udeležencev kot letos.
Avtorica Älanka: mag. Renata Rajapakse, dr.med. spec.druž.in urg. med.