15. Fajdigovi dnevi Kranjska Gora 2013

Letos že XV. strokovno srečanje v čast gorenjskem družinskem zdravniku in ginekologu, dr. Božidarju Fajdigi, je spet potekalo v čudovitem vremenu, tako da je že sam prihod v Kranjsko goro ponujal  resničen užitek.

Nato nas je uvodoma z glasbeno točko pozdravila evrovizijka Eva Boto in nas tako sprostila pred celodnevnim delom.

Prvi dan srečanja je obsegal pet sklopov. V prvem sklopu so nam s strokovnega stališča osvetlili vlogo omega-3 maščobnih kislin. Kot je razložil magister farmacije Bojan Potrč, sta najpomembnejši omega-3 kislini eikozapentaenojska (EPA) in dekozoheksaenojska (DHA), ki se nahajata predvsem v ribah, algah in krilu.

Omega-3 maščobne kisline imajo več pozitivnih učinkov na telo, najpomembnejša sta  protivnetni in kardioprotektivni. Več o kardioprotektivnem delovanju je povedala asist. mag. Tjaša Šubic.

Omega-3 maščobne kisline delujejo protivnetno, antitrombogeno, antiaritmogeno, so stabilizatorji membran v srčni mišici, blago znižujejo krvni tlak in trigliceride. Z raziskavami podprt pozitiven vpliv omega-3maščobnih kislin na drugih kliničnih področjih je predstavila prim. Maja Pavlin Klemenc. Lahko omilijo potek avtoimunih bolezni (npr. Chonove bolezni in uskavice),zmanjšajo tveganje za nastanek in malignost raka prostate in dojke, starostne degeneracije makule, Alzheimerjeve bolezni in depresije ter zmanjšujejo porabo NSAR pri revmatoidnem artritisu.

Drugi sklop je bil namenjen oftalmologiji. Asist. mag. Matej Beltram je predstavil urgentna stanja v oftalmologiji in osnovni očesni pregled in oboje sistematično zbral v zelo uporabnih preglednicah.

Najbolj nujna očesna stanja so kemične in termične, pa tudi mehanične poškodbe očesa, akutni glavkomski napad, akutna huda okužba očesa ter nenadna neboleča izguba vida. Majda Volčini Krumpestar je prikazala diferencialno diagnostiko rdečega očesa in težave, ki spremljajo suho oko. Cvetka Oberč in Mihaela Strgar Hladnik pa sta predstavili kronična očesna obolenja, vodenje takšnega bolnika v ambulanti družinske medicine in usmeritve za napotitve k okulistu.

V tretjem sklopu smo se posvetili endokrinološkim boleznim. Prof. dr. Marija Pfeifer je povzela sodobna dognanja o vlogi vitamina D, njegove učinke in načine nadomeščanja, predvsem v luči  preprečevanja in zdravljenja osteoporoze. Asist. dr. Aleš Skvarča je sistematično prikazal peroralno anihiperglikemično zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2.

Opisal je tudi delovanje novejših zdravil, ki delujejo na inkretinski sistem v črevesnih celicah. Običajno se kombinirajo z drugimi anihiperglikemičnimi zdravili, a jih zaradi časovno omejenih kliničnih izkušenj trenutno uporabljamo še nekoliko previdno. Mag. Nena Kopčavar Guček je na dveh primerih udeležence srečanja aktivno vključila v obravnavo sladkorne bolezni in osteoporoze s patološkim zlomom v ambulanti družinske medicine.

Pred kosilom smo na satelitskem simpoziju ponovili neprijetne simptome spodnjih sečil (LUTS), njihovo diagnostiko in zdravljenje, kar je lepo povzel urolog, mag. Klemen Jagodič.

Četrti sklop je bil namenjen bolečin in depresiji. Da sta oba pojava pogosto povezana, je opozorila Dragica Resman. Bolečina je pomemben telesni simptom depresije in depresijo s telesnimi simptomi pogosto spregledamo.

Kadar pa se oboje združi, imamo na voljo več možnosti medikamentoznega in nemedikamentoznega zdravljenja, kar je bilo v predavanju pregledno prikazano. V nadaljevanju je beseda tekla o diabetični periferni nevropatiji in nevropatski bolečini, kar sta osvetlila asist. mag. Suzana Kert in prof. dr. Marjan Zaletel.

Diabetično nevropatijo lahko odkrivamo, spremljamo in zdravimo  v referenčni ambulanti družinske medicine v okviru vodenja kroničnega bolnika s sladkorno boleznijo. Kadar pa z zdravili iz 1. in 2. razreda ne dosežemo ustrezne analgezije, ga napotimo k specialistu za zdravljenje bolečine.

Zadnji sklop prvega dne je bil namenjen infektološkim temam. Zajel je klopni meningoencefalitis, znanje o njem nam je osvežil prof. dr. Franc Strle in spolno prenesene okužbe, ki jih je sistematično predstavila prim. dr. Vlasta Vodopivec Jamšek. Prim. dr. Alenka Trop Skaza pa je osvetlila dejavnike, ki vplivajo na odločitev laikov za cepljenje in predstavila razširjenost, tveganje za prenos in testiranje na HIV okužbo.

Zvečer so udeleženci srečanja imeli možnost druženja v bolj sproščenem vzdušju, ob glasbi in okusni hrani. Ta družabni del srečanja je prav tako pomemben za tkanje poklicnih in prijateljskih vezi med sodelavci strokovnjaki primarnega zdravstva, saj se srečanja udeležujejo tako zdravniki kot tudi medicinske sestre.

Drugi dan srečanja je najprej prinesel izbrane teme s področja urgentne medicine. Mag. Renata Rajapakse je najprej predstavila novost, ki se uvaja v slovenski prostor, to je triaža v urgentnih ambulantah. S pomočjo triaže prepoznamo ogroženega pacienta in zagotovimo vrstni red obravnave glede na klinično prioriteto.

S tem izboljšamo kvaliteto in varnost obravnave pacientov v ambulantah nujne medicinske pomoči. Asist. mag. Hugon Možina je predstavil nove možnosti obravnave oz usmeritve akutnih internističnih bolnikov v Univerzitetnem kliničnem centru, vključno s konkretnimi telefonskimi številkami za posvet s specialisti konzultanti različnih strok.

Prim. mag. Viktor Švigelj je predstavil urgentna nevrološka stanja in smernice za določanje stopnje nujnosti napotitve k nevrologu, ki jih je podal Razširjeni strokovni kolegij za nevrologijo konec leta 2010. Vendar, kot je poudaril dr. Švigelj, zdravnik v praksi marsikdaj stanje oceni bolj nujno kot je zapisano na papirju. Izpostavljena je bila tudi dilema napotitve nezavestnega pacienta. Rešitev bi bila vsekakor v enotnih urgentnih centrih, kjer bi bil prisoten tudi nevrolog.

V nadaljevanju nam je prim. mag. Nadja Ružič Medvešček zelo nazorno utemeljila, zakaj je tako pomemben nadzor krvnega tlaka in srčne frekvence pri bolnikih s srčnim popuščanjem. Oboje je namreč pogoj, da lahko ustavimo in celo popravimo preoblikovanje levega prekata, ter z optimalnim zdravljenjem celo dosežemo popolno obnovitev morfologije in funkcije levega prekata.

Kako vodimo bolnika s srčnim popuščanjem v ambulanti družinske medicine, pa nam je predstavila prim. asist. Ksenija Tušek Bunc. Poleg klasičnih zdravil za srčno popuščanje – zaviralcev konvertaze angiotenzina in angiotenzinskih receptorjev, blokatorjev beta, zaviralcev aldosterona, diuretikov, nitratov in digitalisa je predstavila tudi novejši zdravili – ivabradin in aliskiren.

Zadnji sklop je bil namenjen zdravniku v stiski. Zdravnik se lahko znajde v stiski zaradi preobremenjenosti, ki vodi v utrujenost in izgorelost, o čemer je govorila mag. Eva Cedilnik Gorup.

V stisko ga spravljajo tudi včasih nerazumne zahteve bolnikov in njihovih svojcev na eni strani ter omejitve zavarovalnice na drugi strani, kar je na primerih iz prakse predstavila prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič. Da se zdravnik lahko znajde v dilemi tudi ob bolnikovi vnaprej izraženi volji, je opozoril prof. dr. Jože Balažic, ki je predstavil tudi pravne podlage o omenjeni temi.

V zadnjem prispevku srečanja pa je uni. dipl. nov. Damjana Pondelek predstavila možnosti ukrepanja, kadar se zdravnik znajde v središču medijskih afer in kriznih situacij. Največkrat zdravnik v takšnih primerih ostane sam, delodajalec ga ne zaščiti, mediji pa so izredno agresivni in običajno negativno naravnani. Takrat je najbolje poiskati pomoč strokovnjaka za krizno komuniciranje, ki naredi analizo situacije in pripravi strategijo za ustrezni odziv v krizni situaciji.

Vsakemu sklopu predavanj je sledila razprava, v kateri so z vprašanji in komentarji sodelovali tudi udeleženci srečanja in s tem vsebino predavanj tudi praktično še bolj približali našemu vsakodnevnemu delu.

Tako smo srečanje uspešno pripeljali h koncu z upanjem, da bomo tudi prihodnje leto z aktualnimi in koristnimi temami privabili tako veliko število udeležencev kot letos.
Avtorica članka: mag. Renata Rajapakse, dr.med. spec.druž.in urg. med.