Pričela so se dela :) Končno se nekaj premika. Uvoz za reševalna vozila urejen s strani poliklinike, oddate pacienta in nato greste rikverc obrnete za 90 stopinj in se zdrenjate med tednom še pri polikliniki in se končno zrinete na glavno cesto =)

Upajmo, da bo čimpreje narejeno, da se ne bo tako dolgo vleklo kakor poteka gradnja pediatrične klinike…

In držimo pesti, da so projektanti načrtovali za naslednjih 30 let  glede frekvenca in prostorske stiske. Ter seveda, da bo nov urgentni blok imel dovolj visok dovoz, da ne bomo reševalci zopet pristali v kleti kliničnega centra s pacienti…

In še nekaj slikc za pokušino.

Oglej si nadaljevanje zgodbe…

Vedno pogosteje se dogaja, da ko pridem domov iz službe in sem fizično, duševno in čustveno uničena.

Sprašujem se, koliko dolgo bom še lahko delala 12-urni delavnik.

Pravim si in se tolažim s tem, ker mislim, da se staram. Ampak nisem čisto prepričana, da je to to. Stara sem namreč dobrih trideset.

12 urni delavnik je težek za kogarokoli v kakršnikoli službi. Na urgenci je noro. Zato nas vse manj dela tam.

Pri nas je zelo malo ljudi z 8-urnim delavnikom. Najpogosteje se dela 12, včasih tudi 15 ur ali 24 skupaj. Res je, da smo potem več dni prosti, toda za kakšno ceno?

Raziskave kažejo, da delavne noči vzamejo nekaj let življenja. Stavim, da 12-urni delavnik podnevi naredi isto saj je frekvenca in obseg dela večji.

Oglej si nadaljevanje zgodbe…