Strokovnjaki opozarjajo na pravočasno odkrivanje pljučnih bolezni

Kategorije : Utrinki s strokovnih srečanj, seminarjev, simpozijev, vaj — Objavil : admin maj 13, 2012

V Sloveniji vse več pljučnih bolezni, ki jih je potrebno zdraviti

Ljubljana, 10. maj 2012 – Astma in KOPB sta čedalje bolj pogosti bolezni, ki zahtevata pravočasno odkrivanje in ustrezno zdravljenje.


Po podatkih Klinike Golnik v Sloveniji zaradi astme trpi 16 odstotkov odraslih in 20 odstotkov otrok. KOPB je najhitreje rastoča kronična bolezen in vzrok smrtnosti v svetu, ki lahko povzroči tudi raka na pljučih, zanjo zboli 1 od 4 moških in 1 od 6 žensk, ki so stari 55 let. Strokovnjaki so ob pričetku vseslovenske kampanje ozaveščanja o pomenu zdravih pljuč »Moja pljuča – moja moč«, ki jo v sodelovanju organizirajo Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, Združenje pnevmologov Slovenije in Klinika Golnik, opozorili na pomen pravočasnega odkrivanja in zdravljenja pljučnih bolezni.


Pljuča so največji organ, ki je v stiku z zunanjim okoljem in se razvijajo do 20. leta starosti. Vsako minuto pljuča izmenjajo 5 litrov zraka, kadar smo telesno aktivni pa podihamo več kot 100 litrov zraka. Pljuča so organ, ki imajo veliko funkcijsko rezervo, kar pomeni, da za življenje ne izkoriščamo celotne funkcije naših pljuč. Prednost tega je, da nam omogočajo športno aktivnost, vendar pa zato kasneje prepoznamo pljučne bolezni, ki se razvijajo počasi. Med najpogostejša pljučna obolenja sodijo alergijski rinitis, astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Strokovnjaki opozarjajo, da je eden od glavnih vzrokov za nastanek kroničnih pljučnih obolenj, kajenje.


Izr. prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., direktor Klinike Golnik je poudaril vlogo preventive pri preprečevanju pljučnih obolenj: »Pri kroničnih boleznih lahko naredimo največ tako, da jih preprečimo, torej s preventivo. Zato v Kliniki Golnik pozdravljamo in podpiramo akcije osveščanja, kakršna je »Moja pljuča – moja moč«. Pomembno je namreč, da ne prenehamo osveščati zdravih ljudi. Kljub temu, da smo pogostost kajenja skozi čas uspeli zmanjšati za polovico, je kajenje danes še vedno eden od glavnih vzrokov za nastanek pljučnih bolezni.«

Združenje pnevmologov Slovenije, ki združuje strokovnjake s področja pulmologije, si prizadeva za osveščanje in zgodnje prepoznavanje pljučnih bolezni. Prim. dr. Nadja Triller, dr. med., predsednica Združenja pnevmologov Slovenije poudarja: »Glavna naloga Združenja pnevmologov Slovenije je seznanjanje zdravnikov o najnovejših doktrinah in smernicah na področju pljučnih bolezni ter preventivna dejavnost. Združenje ima kar 150 članov, ki si vsakodnevno prizadevajo za osveščanje o pljučnih boleznih. Vendar je za ozaveščanje pogosto žal že prepozno, ker so pljučne bolezni že v napredovanih oblikah. Upamo pa, da se bodo naša prizadevanja dotaknila mlajših generacij.«

Astma je resen svetovni zdravstveni problem. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zanjo v svetu trpi 235 milijonov ljudi, čedalje več obolelih pa je tudi v Sloveniji. Astma je najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je med najpogostejšimi pljučnimi boleznimi pri odraslih. V Sloveniji naj bi jo imelo kar 20 odstotkov otrok, med katerimi incidenca astme tudi narašča. Astma pogosteje prizadene razvitejša okolja, kjer zasledimo tudi večji porast alergij, še posebej v bivalnih prostorih, kjer se nahajajo pršice in alergeni domačih živali.

Astma je bolezen, ki v celoti prizadene pljuča, predvsem pa dihalne poti, kar močno omejuje pretok zraka v pljučih med dihanjem in s tem bolniku povzroča težko sapo. Bolezen povzroča vnetje, zoženje bronhijev in preodzivnost dihalnih poti, zaradi česar se pojavijo simptomi kot so dušenje, kašelj, piskanje ali občutek stiskanja v prsih. Astma je kronična bolezen in zato zahteva konstantno zdravljenje z zdravili, ki zdravijo astmatično vnetje na sluznici dihalnih poti in odpravljajo simptome.

Prof. dr. Stanislav Šuškovič, dr. med. iz Klinike Golnik opozarja, da se večina astmatikov ne zaveda svoje bolezni: »Astma je zelo pogosta bolezen in je v Sloveniji v porastu. Kar 50 odstotkov bolnikov se ne zaveda, da imajo astmo, kljub temu, da imajo okrnjeno kakovost življenja. Astme ne moremo pozdraviti, lahko pa jo zazdravimo z doživljenjskim jemanjem zdravil. Potrebno se je zavedati, da lahko bolniki z astmo, v kolikor je ta pravilno zdravljena, živijo povsem normalno življenje.«

Vseslovenska kampanja ozaveščanja o pomenu zdravih pljuč, ki bo v naslednjih mesecih potekala pod naslovom »Moja pljuča – moja moč«, je usmerjena v osveščanje javnosti o pomenu zdravih pljuč in pravočasnem odkrivanju pljučnih obolenj. Eden od pobudnikov akcije, doc. dr. Matjaž Fležar, dr. med. iz Klinike Golnik je izpostavil pomen akcije: »Kampanja osveščanja o pomenu zdravih pljuč je nujna. Zato smo skupaj s partnerji pričeli z izvajanjem vseslovenske akcije, ki bo opozarjala na pomen zdravih pljuč in osveščala javnost o pravočasnem odkrivanju pljučnih obolenj. Del akcije je tudi model pljuč, ki prikazuje delovanje zdravih in bolnih pljuč, na katerem si bodo posamezniki lahko pogledali koliko napora je potrebno vložiti pri vdihu zraka v bolna pljuča. Bolnik, ki ima bolne dihalne pri izmenjavi zraka, namreč porabi ogromno napora.


Druga najpogostejša kronična bolezen pljuč je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) oziroma kadilska okvara pljuč. Zanjo zboli okoli 20 odstotkov kadilcev in kar 95 odstotkov bolnikov s KOPB je kadilcev. KOPB je četrti najpogostejši vzrok smrtnosti v svetovnem merilu, zanjo pa v Sloveniji vsako leto umre od 500 do 600 oseb. Za KOPB je značilno, da gre za znižan pretok zraka v pljuča in iz njih, ki se ga ne da popolnoma odpraviti. Značilne so spremembe dihalne poti, propad nežnih pljučnih membran (emfizem) in spremembe na nivoju pljučnega žilja. Poveča se izločanje sluzi, zaradi česar ti bolniki večino dni izkašljujejo. Bolnik ima v pljučih zrak »ujet« in ima moteno mehaniko dihanja. To vodi v občutek težke sape, ki se še okrepi med telesnim naporom.

Prof. dr. Stanislav Šuškovič, dr. med. iz Klinike Golnik opozarja, da je v Sloveniji veliko pljučnih bolezni odkritih prepozno: »KOPB je bolezen, ki je izrazito odvisna od starosti, saj je pri starejših nad 80 let kar 30 – 40 odstotkov obolelih. Močan dejavnik za nastanek KOPB je tudi kajenje, vendar pa mnogo kadilcev začetne težave, kot so upad telesne zmogljivosti, težka sapa in kašelj, pripisuje starosti in kajenju v mladosti. Zgodnja diagnostika pri nas žal še ni zaživela. Pri vse več bolnikih se namreč KOPB odkrije prepozno v napredovanih oblikah. Zato vse več bolnikov že potrebuje permanentno zdravljenje s kisikom.«

Poleg kajenja na razvoj KOPB vplivajo tudi dejavniki kot so izpostavljenost onesnaženemu okolju na delovnem mestu (dražeči plini, dim, pare) in onesnažen zrak v zaprtih prostorih, kjer se kuri s fosilnimi gorivi. KOPB je neozdravljiva kronična bolezen, vendar pa se ob ustreznem zdravljenju, ki poteka predvsem s pomočjo bronhodilatorjev, lahko obvladuje njene simptome.

Mirko Triller, predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov ter bolnik s KOPB je poudaril: »Sam sem zdravnika žal obiskal prepozno, simptome težke sape pa pripisal starosti in kajenju v mladih letih. Vse od odkritja KOPB dalje moja bolezen zahteva vsakodnevno zdravljenje. V Sloveniji je vse več bolnikov s KOPB, v Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov nas je skoraj 3.800 članov. Prizadevamo si k izvajanju čim bolj pogostih brezplačnih akcij spirometrije, ki pripomorejo k zgodnjemu odkrivanju pljučnih bolezni.«


Pri bolnikih s KOPB se pogosteje pojavlja tudi pljučni rak, ki v Sloveniji sodi med pet najpogostejših oblik rakavih obolenj pri nas. Rak pljuč se v veliko primerih odkrije prepozno, ker lahko poteka tudi brez simptomov. Od približno 1.000 primerov odkritih rakov na leto, jih je 50 odstotkov že metastatičnih. Pljučni rak se lahko prepreči z opustitvijo kajenja, saj je kar v 99 odstotkih povezan s kajenjem cigaret.



Ni komentarjev »

Ni komentarjev.

RSS feed for comments on this post. TrackBack URI

Napišite komentar

*





 


Powered by: Zdravstvena.info




Vse podatke na straneh uporabite le kot vir splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali farmacevtom. V zvezi s svojim zdravstvenim stanjem oziroma boleznijo se obvezno obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil. Vse dokumente, gradivo, objave in nasvete uporabljate na lastno odgovornost. Vsi prispevki so last avtorjev. Ne odgovarjamo za kakršnokoli vsebino ali škodo, ki bi pri tem nastala. Pisanje in objavljanje na lastno odgovornost. Zdravstvena.info in blog.zdravstvena.info ne prevzemata nikakršne odgovornosti za nastale situacije. Če smatrate, da karkoli ne spada na portal oz. se z kakšno datoteko ali stvarjo, ki se nahaja na portalu ne strinjate nam to pošljite na [email protected] in bomo to stvar odstranili.
Tagi: