Razmišljanje zaposlenega v zdravstvu – junij 2013

Kategorije : Zgodbe zaposlenih v zdravstvu — Objavil : admin junij 29, 2013

zdravstveni delavec

Lepo pozdravljeni!

V zdravstvu delam 18 let. 14 let kot tehnik zdravstvene nege in 4 leta – diplomirani zdravstvenik.

Izkušnje sem si nabiral v urgentni ambulanti, intenzivni negi, domu starejših občanov in infekcijski kliniki. Zadnjih pet let sem na intenzivnem oddelku. Namen mojega razmišljanja je preprost. Predstaviti ga vsem ostalim zdravstvenim delavcem, kot tudi pacientom, da pričnejo drugače gledati na zdravje, življenje, da bodo upali in se borili do zadnjega, ko bo v življenju težko. Pisal bom bolj po domače, zato spreglejte kakšno vejico in pravilno obrnjen stavek :) Pa začnimo…

Vas je kdaj strah prihodnosti? Mene velikokrat. Nekje sem prebral, da strah pred prihodnostjo izhaja iz nezaupanja v samega sebe. Težko bi to razložil bolj podrobno. Vas je kdaj strah, da boste padli v kolesje sistema in počeli vse, kar vam nadrejeni ukaže, četudi včasih v škodo pacienta?

Ste že padli v to kolesje in ne veste kako ven? Ste sploh kdaj razmišljali, da ste kakor robotki, ki kimate nadrejenim, pacientom, sistemu? Težko je vem… Začnite samo o tem razmišljati in se postavite zase in za paciente v pozitivno smer, kljub posledicam, ki bodo sledile. Zaupajte vase in v dobro pacientov!

Ko boste osebno dovolj zreli, odgovorni, si zaupali, verjeli vase, strokovni, fleksibilni in pozitiven tihi glas sprememb prenesli v prakso bo v očeh mnogih pričakovanj nastala nova, prava pot življenja! Na službeni in osebni ravni.

Ko Vas bo sreča našla v majhnih dejanjih&stvareh, šele takrat bo življenje polno in lahko bo slediti sanjam!

Vsi, ki delate v zdravstvu se srečujete z najlepšimi in žal tudi najtežjimi zgodbami, ki jih piše življenje. Vsi pacienti imajo probleme, ozadja, zgodbe, tragedije, težke življenjske izkušnje, strah pred boleznijo, rezultat zdravljenja in posledicami… zato moramo k vsakemu pacientu pristopiti individualno, pozorno prisluhniti in mu v čim večji meri ustreči ter pomagati po naših najboljših močeh. Nihče ni v bolnišnici po lastni volji.

Stock Photo

Na še tako slab dan in polno luno, ko smo vsi razdraženi skušajmo poskrbeti za paciente karseda najbolje. Spoštovanje zdravstvenih delavcev in pacientov mora biti obojestransko. V kolikor temu ni tako smo dolžni spoštovati pacientove pravice in pacient se mora držati navodil, pravil ustanove in komunikacijo ohraniti na spodobni ravni! V kolikor temu ni tako je prav, da pacienta opozorite in ukrepate.

Spomnite se, ko ste se sami znašli v vlogi pacienta, kako nemočni in na dnu ste bili. Vsake informacije, prijazne besede in nasmeška zaposlenih ste bili še kako veseli, kajne?

Zdravstveni delavci moramo biti  zgled pacientom. Primerna telesna teža, psihofizična kondicija, profesionalno-pozitivna komunikacija.

zdravo zivljenje

Vem, da je lažje govoriti in pisati o zdravemu načinu življenja, kot pa ga živeti. Vsaj poskusite dolgoročno stvari spremeniti na bolje. Vsi vemo, da kajenje škoduje, pa vseeno kadimo. Vsi vemo, da sta nepravilna prehrana in sedeč način življenja tiha ubijalca, pa vseeno to počnemo dalje…

Vsi vemo, da naj osebnih problemov ne bi nosili v službo, pa jih vseeno nosimo… Vsi smo samo ljudje in tudi mi zdravstveni delavci smo velikokrat nemočni, žalostni, jezni, obupani…zato se mi zdi zelo pomembno, da delamo v odličnem zdravstvenem timu, kjer si zaupamo, sodelujemo, pomagamo in preživimo skupni čas v službi kvalitetno.

Kdor vsako jutri negativno misli o službi in se slabe volje odpravi na delovno mesto…potem je čas, da zamenja oddelek, delodajalca oz. poklic.  Negativnežev, spletkarjev, težakov, nadutežev, opravljivk in sitnobic v zdravstvenem timu ne potrebuje nihče!

zaspan zdravstveni delavec

Da Vam ne kradem časa s poglobljenim pisanjem o krizi, varčevanju, korupciji, modrih kuvertah, zasebnikih, povečevanjem obsega del in nalog ob zmanjšanem številu kadra… zaradi vseh teh anomalij so nekateri zaposleni postali negativni in odklonilni do pacientov in oskrbe. Ne, drage kolegice in kolegi, napačno razmišljanje!

Kriv je sistem, vodilni, politika, korupcija…te stvari so nas pripeljale do neželenih ukrepov in bolečih sprememb, ki jih občutimo vsi. Pacient je nemočen in bolan leži v postelji, nič kriv, zato bodite do njih prijazni, strokovni in profesionalni!

z roko v roki

Sodelavci, pacienti in svojci si Vas bodo zapomnili po vašem nasmešku, dejanjih, prijaznostjo in upanjem s katerim ste jim pomagali do okrevanja in ozdravitve. To je tudi bistvo našega poklica! Pomagati drugim! Vsak dan!

Poleg dobrih&lepih stvari&dogodkov, ki jih doživimo v našem poklicu je žal tudi veliko tragičnih. Moramo se naučiti diskutirati o teh zadevah, ki se nas čustveno dotaknejo in nam ležijo na duši. Najslabše bo, če jim bomo zadrževali v sebi. Z leti se žalost, nemoč, jeza..kopičijo v nas in kaj kmalu pristanemo na mestu pacienta. Zato je zelo pomembno, da se naučite soočati s problemi in jih rešujete sproti.

Sproščanje, rekreacija, dopust, hobiji, druženje, pogovor, zabava…oddaljite se od kajenja in alkohola!

zofa surfing

Zapomnite si! Smo, kar smo in ne to kar drugi mislijo o nas. Skozi leta, poklicno pot, življenje…osebno rastemo, se izpopolnjujemo, razvijamo, zorimo. Smo ljudje z različnimi karakterji, potmi, usodami in čustvi, ki se mnogokrat identificirajo s trpljenjem pacientov. Vsaka naša izkušnja je subjektivna in pripada le nam. Konec koncev je naše razmišljanje rezultat našega življenja, ki se bo odvilo v pozitivni oz. negativni luči.

Ne filozofiram, samo moje razmišljanje delim z vami. V osemnajstih letih dela s pacienti in njihovih zgodbah sem prišel do pomembnega spoznanja. Ne glede na to, koliko trpimo, kakšne so naše življenjske usode in kaj smo vse doživeli,,,na koncu vedno zmaga sočutje, upanje in ljubezen so sočloveka!

Zato v življenju vedno poskušam izbrati pozitivne stvari obstoja in načina kako bom živel! Obstaja tudi druga stran in če pogledam sebe mnogo let nazaj sem se na agresijo odzval z še večjo agresijo, s slabim vedenjem in odnosom drugih odzval še slabše. To je vodilo h kolesu nesreče, ki se je kontinuirano vrtelo v vseh pogledih.

Sedaj se poskušam na slabe stvari odzvati sočutno z nasmehom, saj sem prepričan, da bi se tudi drugi odzvali bolje, če bi se znali. Verjamem, da bodo nekoč prišli do tega spoznanja!

99% dnevnih odločitev vznika iz naše podzavesti, ki dela tisočkrat hitreje kot racionalna zavest. Prepričanje, ki nam ni več tako tuje govori, da zboliš, če na svet gledaš negativno, tragično, če verjameš, da se bo vse izšlo slabo, potem kmalu tudi tako živiš. Bolezen in žalost si praktično prikličeš sam.

Več kot imamo materialnega bogastva, bolj v nas narašča občutek praznine. Dotaknil bi se malo duhovnega področja.

duhovno podrocje

Ni pomembno v kateri religiji ste in v kaj verujete, boga, posmrtno življenje… važna so naša čustva in duša. Ko boste spoznali sebe, znali kontrolirati čustva in dosegli to, da nobeno zunanje materialno dogajanje ne more spremeniti vaših misli&čustvovanja potem boste srečni in osrečevali druge. To je tisto pravo ravnovesje duha in telesa, ki ga vsi celo življenje iščemo.  Smisel, del sebe v vesolju!

Vsi iščemo smisel življenja. Naše življenje nima cilja. Na tej poti se zgodi veliko, pomembno je, da iz dogodkov potegnemo tisto pozitivno. Tisto kar nas ne ubije nas krepi. Sam sem ateist, vedno bolj pa verjamem v posmrtno življenje. Veliko je bilo situacij&zgodb, ki so mi jih pripovedovali pacienti po hudih operacijah, reanimacijah in posegih, kako so lebdeli nad svojim telesom in že bili na oni ‘drugi’ strani, potem pa so se zbudili v bolniški sobi in se vsega spominjali. Glede na vedno več pričevanj in zgodb, vedno bolj verjamem v obstoj duše in posmrtnega življenja.

Bolj kot hočemo ljudem iskreno pomagati, bolj se nam dobro vrača velikokrat v obliki, ki je niti ne zaznamo. Lahko bi dejali, da nas notranje bogati in polni z življenjsko energijo.

A9K0EP cloudy sky

Ljudje potujejo po svetu, da bi našli boga, smisel življenja in srečo. Odpotujte kdaj v svojo notranjost in ugotovili boste, da je to kar iščemo ”tisto nekaj več” v nas samih. Smo izraz univerzalnega, del nečesa, kar je mnogo večje od nas, delček vesolja! Šele, ko se tega zavemo, začnemo ceniti sebe in druge.

Vsaka življenjska okoliščina deluje na nas pozitivno ali negativno, pomembno pa je, da iz vsake poskušamo izvleči tisto najboljše, ker le tako lahko dosežemo višje ravni naše zavesti na koncu, pa če hočemo ali ne, dobro zmaga. Včasih žal res čisto na koncu ampak zmaga pa! Cenite sebe in druge ter delajte dobro!

Za konec bi apeliral na vse paciente in zaposlene v zdravstvu, da svoje poglede in razmišljanja zapišete spodaj v komentarje. Hvala :) In zapomnite se, da je zdravje največ kar imate!

——

Uredniki bloga vas naprošamo, da svoje zgodbe pošljete na [email protected]

Objavili jih bomo na blogu anonimno oz. v vašem imenu, če boste to želeli!

 



1 Komentar »

Komentar avtor Mnenje

junij 30, 2013 @ 7:56 dopoldne

Filozof na kvadrat.
Kako naj bomo dobre volje, razpoloženi in v dobri fizični kondiciji (come on!!) če smo pa dan na dan prekurjeni (dobesedno) zaradi kadrovskih problemov, nespoštovanja in vseh podobnih anomalij, ki si jih opisal. Dan na dan smo samo v službah, enkrat ti mora odnesti plafon. Ne moremo koristiti dopusta, ker je premalo kadra, nadure se nabirajo že nad št. 500, ki jih itak nimamo kdaj koristit, plače grejo dol, dol, dol…. vrste so vsak dan daljše, pacienti čedalje bolj obupani… in mi naj bomo tam za? Moralno podporo? Dobra fizična zmogljivost? Hočeš reči, da debel zdravstveni delavec kaj slabše dela od takega v dobri fizični kondiciji? Večje bedarije pa še ne. Mogoče tiste, da si sestre ne smejo lakirati nohtov in imeti razpuščenih las. Seveda komaj čakam, da grem lahko med službo na cigaret, sicer se moram skrivati – ker pač ni dovoljeno, ampak po vsem stresu in temu kar se nam dogaja, komaj čakam, da vzamem skodelico kave in imam 5 min zase. Brez tečnih šefov, pacientov … Daj no… očitno si na finem delovnem mestu, kjer se ne soočaš s tečnimi svojci, grožnjami, pljuvanjem in podobnimi situacijami. Odpri oči!

RSS feed for comments on this post. TrackBack URI

Napišite komentar

*