Poročilo s sinapsine nevroznanstvene konference 2013

Kategorije : Utrinki s strokovnih srečanj, seminarjev, simpozijev, vaj — Objavil : admin oktober 2, 2013

zamozgane

Medicinska fakulteta v Ljubljani je med 26. in 29. septembrom gostila Sinapsino nevroznanstveno konferenco,  kjer se je približno 200 nevroznanstvenikov, študentov, farmakologov in zdravnikov osredotočilo na najnovejša spoznanja delovanja možganov in živčevja.

Teme predavanj, razprav in delavnic so posegale na različna področja nevrologije, psihiatrije in bazičnih nevro znanosti.  Sklopi predavanj so med ostalim obravnavali kognitivne motnje, motnje gibanja, shizofrenijo, prionske bolezni, učinke placeba in odvisnosti.

Slednje je bilo glavna tema simpozija ‘Odvisnost – bolezen možganov?’, ki ga je vodil mag. Andrej Kastelic.

Uvodno predavanje nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška je prikazalo dogajanje v možganih, do katerega pride ob stiku za alkoholom. Ob tem so bile prikazane morfološke sprembe na možganih, slikane z različnimi tehnikami, pri osebah z odvisnostjo od alkohola. Velik poudarek je bil na učinek alkohola na nivoje dopamina v možganih, ki se pojavi po pitju. Učinek alkohola na dvig dopamina v možganih je lahko potencialno koristen pri določenih boleznih, kot je na primer Parkinsonova bolezen, sicer pa so spremembe pri kroničnem pitju alkohola škodljive za možgane kar je možno prikazati tudi s posebnimi funkcijskimi slikanji možganov. Rezultati slikanja možgan tako dokazujejo,  da gre pri alkoholiku za klasičen nevrološki sindrom s spremembami možganske skorje , malih možgan, srednjih možgan, podaljšane hrbtenjače, mišic in perifernih živcev.

13 nevroznanstvena konferenca (1)

Doc. dr. Maja Rus Makovec je poudarila različne vidike in heterogenost odvisnosti od alkohola, ki je posledica spremenjene nevrobiologije in neprilagojenega vedenja. Neprilagojeno vedenje je vzrok za moraliziranje in jezo s strani družbe do bolnika. Nevrobiološka razlaga odvisnosti medicinsko definira alkoholizem kot bolezen vendar se na to diagnozo  dodajajo še druge filozofsko – eksistenčne dileme, kar alkoholizem ločuje od ostalih bolezni. Klinična slika alkoholizma je zelo raznolika in zato potrebuje tudi različne obravnave. Vzrok je v različni genetski občutljivosti za določene simptome oz. dogajanje. Ljudje imamo namreč različen prag zaznavanja in motiviranja s strani nagrajevanja, različno občutljivost opioidnega sistema, možgani na različen način procesirajo alkohol in poznamo različne fenotipe alkoholizma. K heterogenosti odvisnosti bistveno prispevajo tudi epigenetski mehanizmi, ki so lahko povezani tudi z mehanizmi drugih duševnih bolezni. V Sloveniji, kjer je uživanje alkoholnih pijač splošno dostopno in sprejemljivo, je pomen aktivacije epigenteskih mehanizmov še posebej poudarjeno. Nobeno zdravljenje ni primerno za vse.

13 nevroznanstvena konferenca (3)

Psihiatrinja Maja Bundalo Bočič je v svojem predavanju povezala pomen nevrobiološke definicije bolnika s sindromom odvisnosti od alkohola z vsakodnevnim delom. Praktično se škodljivost alkohola oziroma škodljivost prekomernega in kroničnega pitja kaže kot pomemben faktor tveganja za mnoge bolezni, ki jih lahko direktno ali pa posredno pripišemo alkoholu. Zato je alkoholizem največji družbeni in zdravstveni problem, pa vendar je danes zdravljenih manj kot 8% bolnikov. 

Slovenija je s 15 litri čistega alkohola na odraslega prebivalca v samem vrhu po količini popitega alkohola v Evropi. Prav tako je tudi v vrhu umrljivosti, ki je posledica alkoholu pripisljivih zdravstvenih razlogov. Glavni praktični problem zdravljenja bolnikov s sindromom odvisnosti od alkohola je stigmatizacija bolnikov tako s strani družbe kot tudi s strani zdravstvene službe na vseh ravneh.  To potrjujejo raziskave v tujini in v Sloveniji. Jezik nevroznanosti koncept alkoholizma definira kot bolezen in s tem zmanjšuje stigmo. Hkrati nevrobiološka spoznanja dokazujejo heterogenost bolezni. Zaradi te heterogenosti bolezni je potreben individualen in interdisciplinaren pristop pri zdravljenju bolezni.

13 nevroznanstvena konferenca (2)

Mag. Andrej Kastelic je simpozij sklenil s svojimi izkušnjami na področju zdravljenja odvisnosti, pri čemer je poudaril potrebo po različnih terapevtskih opcijah, ki morajo bi čim širše dostopne. Pomemben del zdravljenja odvisnosti bi moral biti usmerjen tudi v zmanjševanje škode oziroma posledic ter v opogumljanje bolnikov, ki se sicer ne morejo takoj odločiti za prekinitev uživanja droge ali alkohola, da začnejo z zdravljenjem in so vključeni v terapevtski proces. Na tak način lahko vključimo v zdravljenje več bolnikov, ki sicer ne bi bili deležni nobene terapije in ne bi imeli nobene možnosti, da bi dosegli abstinenco.



Ni komentarjev »

Ni komentarjev.

RSS feed for comments on this post. TrackBack URI

Napišite komentar

*





 


Powered by: Zdravstvena.info




Vse podatke na straneh uporabite le kot vir splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali farmacevtom. V zvezi s svojim zdravstvenim stanjem oziroma boleznijo se obvezno obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil. Vse dokumente, gradivo, objave in nasvete uporabljate na lastno odgovornost. Vsi prispevki so last avtorjev. Ne odgovarjamo za kakršnokoli vsebino ali škodo, ki bi pri tem nastala. Pisanje in objavljanje na lastno odgovornost. Zdravstvena.info in blog.zdravstvena.info ne prevzemata nikakršne odgovornosti za nastale situacije. Če smatrate, da karkoli ne spada na portal oz. se z kakšno datoteko ali stvarjo, ki se nahaja na portalu ne strinjate nam to pošljite na [email protected] in bomo to stvar odstranili.
Tagi: