Poklic reševalca v nujni medicinski pomoči, svet, ki ga izkusi, vidi in občuti le peščica…

Kategorije : Zgodbe zaposlenih v zdravstvu — Objavil : admin april 5, 2015

reševalci reševalec

Po petnajstih letih opravljanja poklica zdravstveni reševalec v nujni medicinski pomoči, sem se odločil misli, pestre dogodke, občutke in poglede deliti z vami laiki, dijaki, študenti in zaposlenimi v zdravstvu. Moj namen objave je na kratko opisati poklic reševalca v nujni medicinski pomoči, dela in naloge ter predstaviti nekaj zanimivih intervencij.

Že vnaprej se opravičujem za pravopisne nepravilnosti, pomanjkanje vejic, itd.. prepričan sem, da bo berljivo & razumljivo!

resevalci final

resilec stari casi

stara resevalna vozila jesenice

Se še spomnite mladih let, kako je drvel rešilec s sireno mimo vas. Kaj kmalu ste pomislili ‘pa ja ni kdo od mojih’ ‘le kaj se je zgodilo’ ‘upam, da bo z njim vse vredu.  Spomini kajne?

Verjetno se vas večina spomni reševalcev, ko so prišli (upam, da ne) po Vas oz. vašega kolega & kolegico na eno izmed srednješolskih žurk, kjer je bilo preveč popitega alkohola. Po vašega dedka, ker ga je bolelo v prsih, kolegico na travnik, ker jo je pičila čebela in je dobila alergično reakcijo…Ste naleteli na prometno nesrečo? bili sami udeleženi v njej? ste padli z lestve? je med sečnjo na vaše noge padla smreka…? Se še spomnite minut, ko ste čakali na še kako potrebno pomoč reševalcev?

Vsi, ki ste že bili deležni pomoči reševalcev in vaši bližnji, ste si močno želeli, da bi reševalci prišli čimprej. Velikokrat dostopni čas podaljšajo objestneži na slovenskih cestah, ki radi klepetajo med vožnjo po telefonu, poslušajo glasno glasbo, počno vse drugo, kot pa opazujejo promet v ogledalih in se ne umaknejo pravočasno reševalnemu vozilu na nujni vožnji. 5 minut za preventivo in edukacijo.

prometna

S svojim pravilnim razvrščanjem na levo in desno stran avtoceste  na sredini prost pas za intervencijska vozila) boste omogočili pravilen in hiter dostop reševalcev do ponesrečencev. Oglejte si fotografijo!

pravilno razvrscanje na avtocesti

foto dars

dars razvrscanje

YouTube Preview Image

Oglejte si primere vožnje z reševalnim vozilom na urgentni vožnji:

YouTube Preview Image YouTube Preview Image YouTube Preview Image YouTube Preview Image

Vsak moški in tudi marsikatera ženska, ki je obiskovala srednjo zdravstveno oz. visoko šolo, si je želel/a biti reševalec. To je tisti ‘TOP’ poklic v zdravstvu za moškega, že kar nekaj časa pa je tudi zanimiv za vedno več žensk.

Takoj, ko sem zaključil srednjo zdravstveno šolo sem pričel z delom na reševalni postaji. Mislil sem, da veliko znam in se bom moral samo še nekaj dni ‘uvesti’. Prvih nekaj uvajalnih delovnih dni… čista polomija. Prvih nekaj tednov… malo manjša polomija… Prvih nekaj mesecev… vedno manj strahu…

Videl sem, da sem zelen kot kivi. Celoten sistem, organizacija, večsmerne komunikacije, poznavanje notranjosti rešilca, seznanjanje in rokovanje z opremo, varen način vožnje, lokacijsko iskanje hiš, blokov, gozdnih – stranskih poti na terenu,  triažiranje, zapleteni in zahtevni posegi, vloga v timu, vsaka intervencija in situacija je bila drugačna, izbira prave opreme, posegov, iskanja alternativ, improvizacija… Minilo je pol leta, da sem osvojil sistem nujne medicinske pomoči, vožnjo, terensko iskanje, reanimacijo, tehnično reševanje, osebno varovalno opremo in zahtevne diagnostično-stabilizacijske posege. Še danes se učim, spremljam novosti in se izobražujem (v okviru finančnih zmožnosti zdravstvene ustanove…:(.

nmp nujna medicinska pomoc

Po petnajstih letih sem na terenu videl in doživel že marsikaj, pa se še vedno najde kakšen nov dogodek, ki me preseneti. Npr. Minule demostracije v Ljubljani. Ogromno poškodovanih, kaos, zmeda, kup nasilnih posameznikov, tema, dim, vpitje. Vse kar smo imeli na sebi od osebne varovalne opreme so bile rokavice, čelada in jakna. Nimamo jopičev, ščitnikov, telovnikov, ščitov, ipd. Ko smo se vozili na kraj dogodka med množico je kaj priletelo v rešilca (steklenica, kamen), ko pa smo šli ven iz avta med skupino policistov in začeli z oskrbo poškodovanih pa je pulz narastel na 220. Mimo so letele granitne kocke, molotovke, totalna zmeda, strah, kaos… Predstavljate si lahko kaj bi bilo z nami, če bi kdo od nas dobil v obraz ali prsni koš granitno kocko oz. molotovko, ki so letele po zraku vsepovprek… Na našo srečo in srečo oskrbljenih poškodovancev se to ni zgodilo…

Vsi, ki ste do sedaj misllili, da je poklic reševalca vožnja rešilca od točke a. do b., pitje kave zunaj na soncu, lenarjenje in čakanje na intervencije ste se motili.

112 ReCO

DELA IN NALOGE REŠEVALCA V NUJNI MEDICINSKI POMOČI

1. Načrtuje in realizira lastno delo, ter ga organizira za sodelovanje v timu.

2. Pozna veljavno zakonodajo o nujni medicinski pomoči in reševalnih prevozih.

3. Obvlada postopke reševalne službe v primeru množičnih nesreč in katastrof.

4. Preobleče se v delovno in zaščitno obleko in po potrebi uporablja dodatno osebno varovalno opremo.

5. Skrbi za higieno in dezinfekcijo rok po standardih.

6. Preverja stanje vozila in opreme v skladu s predpisi o varnosti v cestnem prometu & internimi pravilniki – obrazci.

7. Na začetku izmene pregleda in pripravi bolniški prostor ter opremo.

8. Po končani izmeni očisti in dezinficira notranjost, opremo in zunanjost reševalnega vozila.

9. Po vsaki opravljeni intervenciji pripravi reševalno vozilo, bolniški prostor in opremo na naslednjo intervencijo.

10. Po vsaki opravljeni intervenciji preveri pravilnost delovanja medicinske opreme in nadomesti porabljen sanitetni material ter po potrebi dopolni opremo (kisik, baterije…).

11. Obvešča dispečersko službo o stanju ekipe, fazah prevoza pacienta, lokacijah in pripravljenosti ekipe.

12. Pozna standarde & lastnosti osebne varovalne opreme in zaščitne obleke ter obutve.

13. Pozna specifične nevarnosti pri delu v reševalni službi.

14. Prevzame pacienta, nadzira in ocenjuje stanje pacienta med prevozom, nudi prvo in nujno medicinsko pomoč, pregleda ustrezno strokovno dokumentacijo, preverja zavarovalne podlage pacienta, izbere ustrezen transportni pripomoček za pacienta in ga s tem seznani, pacienta namesti in pritrdi v ustrezen transportni položaj in ga nese do reševalnega vozila.

15. Izvede predajo pacienta v nadaljno oskrbo z vso dokumentacjo.

16. Obvlada varno vožnjo z reševalnim vozilom in prevoz pacienta z različnimi transportnimi metodami, postopki in pripomočki.

17. Obvlada temeljni pregled pacienta, prvo in nujno medicinsko pomoč v okviru svojih pristojnosti, temeljne postopke oživljanja otrok in odraslih, tehnično reševanje, principe triaže, predpisane postopke v zvezi s prevzemom in predajo pacienta.

18. Sodeluje pri diagnostičnih in terapevtskih postopkih po naročilu zdravnika.

19. Zaustavlja krvavitve z različnimi metodami in pripomočki, izvaja porod na terenu, izvaja oskrbo ran, izvaja imobilizacijo celotnega telesa, defibrilacijo, monitoring itd…

20. Dokumentira opravljen prevzem reševalnega vozila ter bolniškega prostora, reševalnih pripomočkov in opreme.

21. Izpolni nalog za prevoz pacienta po opravljeni intervenciji ali prevozu.

22. Pozna dokumentacijo in jo pravilno izpolnjuje.

23. Računalniško vodi opravljene storitve, obračun prevozov in veljavnih obrazcov.

24. Preverja rok uporabe potrošnega materiala in zdravil, kontrolira kvaliteto lastnega dela in oceni lastno delo, pozna kakovosti in kazalnike o delu reševalne službe, komunicira s pacientom in svojci v okviru svojih pooblastil.

25. Posreduje navodila in koordinira tim v predbolnišničnem okolju, komunicira s sodelavci in strokovnjaki iz drugih področij.

26. Komunicira z ožjim in razširjenim strokovnim timom za oskrbo pacienta.

27. Delo opravlja v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu in predpisi o varovanju okolja ter obvlada postopke za zagotavljanje lastne varnosti, varnosti pacienta, sodelavcev in svojcev!

…  da ne bom predolg bi Vam rad predstavil nekaj utrinkov vsakodnevnega dogajanja na terenu (dogodki so seveda opisani na splošno zaradi zagotavljanja varovanja pacientovih podatkov in pravic.

Kako izgleda 12-urna izmena ( bodisi čez dan, ponoči, za praznik, v nedeljo,  v dežju, snegu, pozimi pri -20’C, poleti pri 30’C…) 

resevalci na nujni voznji

Nič ne zgleda…, vsaka izmena je unikatna, nabita z adrenalinom, fleksibilna, lahko vroča, pozimi mrzla, skratka drugačna, žalostna, vesela, mikser čustev, tako pozitivnih not negativnih… Ne glede na vse jo je potrebno oddelati profesionalno, pozitivno, odgovorno, prijazno, strokovno, vsakič dati vse od sebe, tako fizično kot psihično. Tu ni prostora za večje napake. Celoten tim mora delovati kot sveže zaljubljena mladoporočenca. No, v timu smo trije, tako da je zadeva še toliko bolj kompleksna :)) Vsa čast kolegom in kolegicam, da ta zdravstveni timski trio deluje usklajeno, profesionalno in gre skupaj v pravo smer. Stremimo k temu, da vsakič damo vse od sebe in storimo največ kar je v naši moči.

Delovni dan (12ur)

Pod drobnogled sem vzel povprečen dan z dokaj običajnimi intervencijami, opisanimi po ‘domače’ bolj razumljivo za laike. Raznorazne odtrganine udov, raztrganine, opekline, oživljanja otrok, zmečkanih najstnikov v avtomobilih, strelskih obračunov, napadov s sekiro, samomorov… pa Vam ne bi predstavljal.  Človek ne more verjeti, kaj vse se dogaja za zidovi hiš slovencev…

06:40 Prihod v službo. V garderobi se preoblečem v uniformo (majica, hlače, pulover, jakna, čevlje). Sledi pregled reševalnega vozila, zunanjost, notranjost, opreme, defibrilatorja, respiratorja, aspiratorja itd.. dokumeniranje.

07:00 Javljanje dispečerju, da je ekipa prosta in pripravljena na intervencije.

07:20 Na vrsti je kuhanje kave v kolikor nas že navsezgodaj ne preseneti telefonski klic centra za obveščanje :) Sledi pogovor s sodelavci nočne izmene.

8:22 Zazvoni telefon in dispečer nam sporoči, da se je zgodila prometna nesreča na regionalni cesti – 2 vkleščeni osebi. Šofer pogleda lokacijo na zemljevidu in jo kasneje vnese v gps, zdravnik vzame vse papirje in svojo torbo, spremljevalec si že v avtu namesti zaščitno čelado in pripravlja eventuelno potrebno opremo za tehnično reševanje & imobilizacijo. Na poti srečamo gasilce s katerimi istočasno prispemo na mesto dogodka, policisti so že na mestu nesreče zavarovali kraj. Sledi tehnično reševanje vkleščenih poškodovancev. Na srečo je bil sopotnik lažje poškodovan tako, da je že sam zlezel ven iz vozila. Gasilci odstranjujejo streho in stebričke avta, tehnik v avtu drži poškodovančevo glavo, zdravnik in drug član ekipe pa pripravljata – nastavljata vensko pot in aplicirata zdravila proti bolečinam. Sledi imobilizacija glave, iznos poškodovanca ob pomoči gasilcev na zajemalna nosila in nadaljna oskrba v reševalnem vozilu. Zraven vzamemo še lažje poškodovanega, ki lahko sedi. Spremljanje obeh poškodovancev do bolnišnice in predaja bolnišnični travmatološki ekipi. Čiščenje, urejanje in pospravljanje opreme.

10:00 Prispemo nazaj na reševalno postajo. Nadomestimo manjkajoči material, očistimo notranjost avta in dokumentiramo intervencijo z vpisom naloga za prevoz poškodovancev.

10:30 Nov klic – kličejo svojci, da ne uspejo odpreti vrat stanovanja, kjer živi njihova mama in da se jim ni javila že od včeraj. Četrto nadstropje v stolpnici. Med vožnjo na kraj dogodka tehnik zadaj pripravi vse potrebno za reanimacijo. Nekaj sekund za nami prispejo tudi gasilci. Skupaj tečemo v 4. nad, nato gasilci odprejo vrata. Gospo najdemo v kopalnici, žal mrtvo. Brez pulza, ravna črta…zdravnik se za oživljanje ne odloči, saj je gospa po vidnih znakih umrla verjetno že ponoči. Izrečemo sožalje, gospo odnesemo na posteljo in pokrijemo. Pospravimo opremo in se vrnemo nazaj v bazo.

11:20 Medtem, ko se vozimo nazaj po ukw-ju sprejmemo obvestilo dispečerja, da so klicali očividci in sporočili, da pri nakupovalnemu središču pod nadvozom leži neodziven moški. Ne vedo ali je pijan, ali je padel, skratka se ne odziva, če ga pokličejo, stresejo. Prispemo na kraj, od daleč ga prepoznamo in sicer gre za že znanega uživalca drog. Vsem se v mislih izpiše: Verjetno je predoziral (overdoze). Kolega nastavi vensko pot, zdravnik drži glavo in mu daje prek dihalnega balona umetno dihanje, pripravim zdravila po naročilu zdravnika. Po aplikaciji zdravila ‘antidot-a’  čez nekaj minut pacient začne samostojno dihati. Odpeljemo ga v ambulanto na opazovanje.

12:00 Namestitev pacienta v opazovalnico, dopolnitev opreme, izpolnitev dokumentacije, vpis v računalnik, umivanje in dezinfekcija rok, rehidracija, naročanje hrane…

12:20 Čas malice. Pripeljejo pice, ravno začnemo jesti, spet klic. Dispečer sporoča: V garaži (15min oddaljena vas) je moški žagal drva s sekolarjem in si ‘zažagal’ roko. Močno krvavi. Odhitimo na kraj, oskrbimo krvavečo rano na roki katero je držala le še koža, nastavimo vensko pot, nadomeščamo tekočine, apliciramo zdravila proti bolečinam in vso pot s pritiskom in pripomočki zaustavljamo krvavitev, da nam poškodovanec do bolnišnice ni izkrvavel. Predamo ga na travmatološki oddelek, počistimo in razkužimo krvavo posteljo, tla in uredimo opremo.

13:50 Ustavimo se na bencinski, natočimo rezervoar in odtočimo naš poln mehur :)). Prispemo nazaj v bazo, lačni in žejni. Pojemo mrzlo pico, še malce rdeče pese za zraven, sledi kava, nekaj kosov cukraste čokolade in spet smo zadovoljni, čakajoči na naslednji klic. Pol ure miru, malce brskanja za računalnikom po internetu…

14:30 Ring ring, požar v stanovanjski hiši, 2 osebi naj bi bili v hiši. Vzamemo dodatne opeklinske komprese in prenosni kisik. Prispemo, gasilci že gasijo, vse zadimljeno, kaos. Gasilci nam prinesejo prvega poškodovanca z opeklinami po rokah in prsnem košu, ki k sreči še sam diha. Pregled, aplikacija kisika, oskrba opeklin, nastavitev intraosalne poti (vzpostavite ‘kanala’ v kostni mozeg) na nogi, aplikacija zdravil proti bolečinam, nadomeščanje tekočin. Sporočijo nam, da je še ena oseba v hiši, vendar ne morejo do nje. Pokličemo dodatno ekipo za pomoč. Naša ekipa se odpravi v bolnišnico in ko se vrnemo žal izvemo od ekipe, da je druga oseba podlegla ognjenim zubljem.

16:00 Rahlo utrujeni v prostorih diskutiramo o prejšnji intervenciji, varnosti, postopkih itd.. zopet zazvoni telefon. Bolečina v prsih, 52 letni gospod, manjši stanovanjski blok, 3. nadstropje. Z vso opremo prisopihamo pred vrata stanovanja, ki so že priprta. Vstopimo in kar naenkrat zaslišimo pasji lajež vedno bližje in glasneje. Po hitrem postopku se odstranimo iz stanovanja in komajda zapremo vrata za seboj. Prosimo naj zaprejo psa. Nekaj časa traja.. potem vstopimo. Resda kuža ni bulmastif, a vseeno sredi zime nihče ne nosi rad kratkih hlač! Posnamemo ekg, ki potrdi srčni infarkt. Apliciramo terapijo, nastavimo infuzijo, kolega se odpravi v rešilca po stol in pripravi posteljo. Na hrbet si dam monitor, kolega nese kisik in torbo, obadva neseva pacienta na stolu iz tretjega nadstropja do avta, zdravnik svojo torbo in ultrazvok. Nato sledi monitoring in nadaljna oskrba pacienta do bolnišnice. Pokličemo v kateterski laboratorij in se najavimo. Pacienta peljemo direktno v kateterski laboratorij, kjer že čez nekaj minut na njem opravijo poseg. Sledi čiščenje, dezinficiranje in vrnitev v bazo.

17:30 Že malce bolj utrujeni spišemo papirologijo in vnesemo v računalnik. Nekaj prigriznemo, skuhamo kavo in čaj. Bolj za šalo kot zares upamo, da bo sedaj do konca izmene mirno. Smo ena redkih služb, ki ustvarja ‘dobiček’, če je dela manj. Manj je poškodovanih, bolnih, manjša poraba opreme, materiala, nafte, skratka vsi smo bolj zadovoljni z manjšim številom intervencij, še država :))

17:50 A kaj, ko se preveč radi šalimo in se je spet oglasil Murphy. Klic, vročinski krči, eno leto star otrok, doma v stanovanju. Prispemo z vso opremo, izmerimo temperaturo 39.8’C. Apliciramo zdravila, otroka in mamico pripravimo za transport. Kolega na posteljo v avtu namešča otroški ‘stolček’ kamor fiksiramo otroka. Nadziramo vitalne funkcije, znižujemo telesno temperaturo, peljemo na pediatrično kliniko.

18:50 Nadomeščanje opreme, pranje rešilca, čiščenje znotraj. Preoblačenje v garderobi, predaja službe.

19:20 Odhod domov

Statistika 12 urne dnevne izmene: 7 oskrbljenih pacientov, stabiliziranih in prepeljanih v bolnišnico, 2 žal podlegla poškodbam oz. bolezni.

Doza adrenalina zadovoljiva čez cel dan, zdrave prehrane ni bilo nič kaj veliko, zato upamo, da bomo v naslednji izmeni lahko pojedli kaj bolj zdravega.

Čar te službe je v tem, da nikoli ne veš kaj te čaka, vsak dan je drugačen, vsaka intervencija specifična… skratka, če bi še enkrat imel na izbiro, bi se še enkrat odločil za poklic reševalca, kajti v timu se počutim odlično, na terenu si zaupamo, se zanesemo drug na drugega, smo kot velika družina, ki pa ima tako vzpone kot padce. Vsi smo samo ljudje. Vsak ima svoje trmaste muhe, probleme in poglede na svet. Vsi se trudimo po najboljših močeh ohranjati dobre odnose in zdravo delovno okolje.

Pa vendar brez odličnih sodelavcev, brez, da bi stali ob strani drug drugemu, služba nujne medicinske pomoči kljub vsej moderni opremi in dobri strokovni usposobljenosti… ne bi delovala tako kakovostno (govorim za našo enoto, vendar sem prepričan, da je v večini enot po Sloveniji tudi tako –  to boste lahko kolegi-kolegice potrdili ali zavrgli v komentarjih).

nesreca balona 2012

Delo je odgovorno, nevarno in velikokrat stresno! Napačna ocena umikanja prometa sredi Celovške in že smo lahko udeleženi v trčenju…dovolj je samo en spregledan avto v križišču… to kaj se zgodi zadaj s kolegom & zdravnikom, ki stojita in opravljata posege na pacientu… rajši ne bi šel v podrobnosti… zato, če boste kdaj videli reševalno vozilo, ki vozi umirjeno 80 na uro, takrat se spomnite, da ni nič narobe s šoferjem ampak, da poskuša voziti varno in čimmanj sunkovito zavirati, saj je zadaj prava mala intenzivna bolniška premikajoča se soba. Konec koncev pa kljub temu, da imamo modro luč, sireno in prosimo za prednost na cesti ne glede na to, da so sekunde pomembne, smo v primeru nesreče skorajda vedno krivi oz. v prekršku. Zakonodaja je pisana tako, da z opozorilnimi znaki na nujni vožnji vozimo lahko hitro in skozi rdeče semaforje vendar, če se nam kaj zgodi smo v prekršku, ker smo prevozili rdečo luč oz. prehitro vozili. Sledi seveda plačilni nalog in kazenske točke. Tu bi bilo potrebno zakonodajo malce dopolniti.

YouTube Preview Image

Dotaknil bi se še plačila, ki je glede na delo, ki ga opravljamo majhno (rešujemo življenja, nosimo glavo na prodaj vsako izmeno na cesti, na demonstracijah, v množičnih nesrečah, naravnih katastrofah, družinskih prepirih, psihiatričnih dogodkih, strelskih obračunih, požarih, pretepih v klubih, nasilnih posameznikih in narkomanih s katerimi imamo opravka, prometnih nezgodah sredi avtoceste, v jarkih, rekah…) in znaša 970 eur neto z vsemi dodatki (15 let delovne dobe). Za preživetje zadostuje, zadovoljstvo in veselje pa mi (nam) prinesejo pacienti & svojci, ki se pridejo iskreno zahvalit za pomoč in rešeno življenje.

pozitivna energija

To je to! To je tisto največ vredno, ki te navdihuje,  polni s pozitivno energijo, ti daje voljo in moč za prihodnost.

In ne, pacienti ne nosijo modrih kuvert, da ne boste mislili koliko korupcije je med reševalci.

Bolj za šalo kot zares, bi naša poštena plača morala znašati 8.000 eur na mesec, saj vsak dan na intervencijah opravljamo dela večih poklicev: reševalca, varnostnika, taksista, kaskaderja, pogajalca, socialnega delavca, delovnega terapevta, psihologa, babice, internista, dermatologa, pralca avtomobilov, čistilke, policista, bolničarja, avtomehanika, gasilca, kirurga, psihiatra in še bi lahko našteval… Vendar moramo biti zadovoljni tudi z 970 eur-i.

Moj namen bloga ni ‘nerganje’ ampak bi se vseeno malce dotaknil še nekaterih kolegov in kolegic na sprejemnih urgentnih oddelkih. Želim si, da bi bili nekateri malce bolj strpni do pacientov in nas. Poškodovanec oz. oboleli ni z veseljem pristal v bolnišnici, mi pa smo pol ure ob treh ponoči preživeli sredi avtoceste v dežju, kjer smo ga oskrbovali in Vam ga nato oskrbljenega – stabiliziranega pripeljali na toplo, na bolniški postelji v bolnišnico. Prvotna naloga tudi v nočni izmeni je, da delamo!  Tako, da se prosim zadržite prvih kontaktnih stavkov in brezveznega zavijanja z očmi, češ ‘spet vi’, ‘zakaj to vozite sedaj k nam’, ‘polni smo’, ‘kaj spet vozite, to ni za nas!’. Če že morate sitnariti nam povejte na štiri oči, kajti ni potrebno, da to počnete pred pacientom. Stanje se po večini bolnišnic (sprejemnih urg. oddelkov) popravlja, tako da pohvalno! Vsem tistim, ki pa tega ne prenašate in prenesete pa predlagam, da zamenjate službo oz. oddelek.

Ko smo ravno pri ‘nerganju” bi apeliral na vse, ki sedijo v kravatah na vodilnih mestih in jih spomnil, da papir prenese vse. Pri nadaljnih ukrepih v zdravstvu, posegih v zdravstveni sistem, načrtovanjih in spremembah, bodisi zakonodaje, bodisi financiranja, resno pomislite kakšne bodo posledice v praksi glede na vaše sprejete ukrepe!  Poskrbeti bo potrebno, da se bodo nazaj uvedla kontinuirana izobraževanja reševalcev za katere sedaj denarja absolutno ni in ga tudi letos ni na vidiku?!!?  Modro bi bilo razmisliti o prenehanju zniževanja kadrovskih normativov in plač… ”Dosti nerganja”

konec financne krize
Ko bo v naši prelepi deželici finančne krize ne bo več (ne zahtevamo veliko), bi kot novost za reševalce uvedli dodatek za rekreacijo oz. ustanova organizirala športno vadbo(kakor v bivši jugi) – skupinsko vadbo, podobno tako, kot jo imajo poklicni gasilci (fitnes, telovadnico itd..) oz. policisti v smislu zakupov telovadnic, igrišč, fitnesa, bazena itd.. Roko na srce, veliko preveč presedimo v službi in doživimo veliko več stresa, kot pa ga po ostalih službah (stalno v avtu, za računalnikom, na sedežu ob pacientu..), na terenu pa naj bi bili maksimalno fizično in psihično pripravljeni. Sedaj nam razen samoiniciativne rekreacije & sproščanja na tak ali drugačen način ne preostane nič drugega.
resevanje grki resevalna postaja

Vsi, ki se boste odločili postati reševalec, Vam lahko iz prve roke zagotovim, da se predhodno pripravite na povišano dozo adrenalina, nevarne dogodke, osebno rast, popite večje količine kave, zvrhano mero tolerance, empatije, potrpežljivosti, vztrajnosti in optimizma, normalizacijo na poglede in stike s telesnimi tekočinami(slina, kri, kozlanje, urin in blato..), bedenje ponoči,  hude življenjske preizkušnje, tragične dogodke, mraz in vročino,  sedeč način življenja, žalostne in vesele trenutke, prenašanje težke opreme in pacientov (zato bo dobra psihofizična kontinuiteta nujna), uigrano timsko delo in kaj kmalu ob vseh življenjskih zgodbah & situacijah, ki jih boste doživeli prišli do spoznanja, da je zdravje največ kar imate. Predvsem pa boste bolj začeli ceniti svojo boljšo polovico, družino, prijatelje in v večji meri spoštovati ter uživati življenje!

Za konec bi se rad zahvalil gasilcem in policistom za vso pomoč pri reševanju in intervencijah, vsem zaposlenim v drugih reševalnih enotah & bolnišnicah, ter nekaterim očividcem, ki srčno pomagajo obolelim & poškodovanim. Želim si, da bi bilo takih očividcev, ki nesebično pomagajo vedno več! Zapomnite si, da vsaka sekunda šteje!

resevalci

To je moj prvi blog, zato je diskusija, vprašanja, predlogi, konstruktivne kritike in pohvale dobrodošle spodaj v komentarjih.

23.1.2015….očitno so nam začeli redarji v Ljubljani pisati kazni….sramota!!!!

obvestilo redarstva reševalci

p.s V kolikor Vam je objava všeč kliknite gumb Všeč mi je in jo delite s prijatelji na facebooku ali pa twitnite :)



37 Komentarjev »

Komentar avtor Zavbelj

januar 14, 2013 @ 1:12 dopoldne

Lepo si opisal delo reševalca! Bravo!

Komentar avtor sabina.

januar 14, 2013 @ 12:07 popoldne

Zelo lepo napisano! Uzela sm si čas in prebrala, morem rečt da so mi šle kocine pokonc! Je res videt, da to kar delaš, delaš s srcem ;)

Komentar avtor Jernej

januar 14, 2013 @ 12:35 popoldne

Dobro napisano ;

Komentar avtor dzost

januar 14, 2013 @ 12:58 popoldne

Torej če prav razumem … Če rešilec zapelje v križišče skozi rdečo luč in se v njega zaleti nek star ata ki že davno več nebi smel vozit zaradi refleksov, bo kriv in plačal voznik rešilca??(!)

Komentar avtor BODOCI

januar 14, 2013 @ 1:07 popoldne

Odlično napisano! Možen kakšen kontakt (email) za par vprasanj, saj delam na tem da postanem resevalec. Hvala

Komentar avtor mateius

januar 14, 2013 @ 2:13 popoldne

Bravo, bravo res vsaka čast pozdrav od gasilca.

Komentar avtor weehar

januar 14, 2013 @ 4:06 popoldne

super napisano :) zaradi tega zapisa si še bolj želim postati reševalec ;) :D

Komentar avtor BODOCI

januar 14, 2013 @ 4:18 popoldne

DZOST prav si razumel, reševalno vozilo prosi za prednost in največkrat je v tem primeru v prekršku in pri morebitni nesreči je kriv voznik reševalnega vozila. Žalostno ampak realno.

Komentar avtor Dakine

januar 14, 2013 @ 6:38 popoldne

Zelo dobro in nazorno opisan poklic reševalca. Bi se pa tudi jaz priporočal za Vaš email, kjer bi se lahko še nekoliko bolj pozanimal o mojem (upam) bodočem poklicu :)

Komentar avtor beta

januar 15, 2013 @ 9:28 popoldne

jaz si ze kar nekaj let zelim delat na PHE pa je nekaksna diskriminacija na obali, da je to delo za moske, da nisem sposodna dvigovati take teze in psihicnega napora,… edino kar je dosegljivo je resevalna za prevoze kar me ne vlece :(
dobesedno so mi vzeli voljo do tega poklica, sem poskusla tudi da bi volentersko delala pa so bili nezainteresirani ces ‘si ženska’…tako sem se umaknila iz zdravstva…ker me je slovenija totalno razocarala…

lepa zgodba in kapo dol vsem ki ta poklic zmorejo,.. to so ljudje ne pa nasi politiki,…lepo napisano :)

Komentar avtor reševalec trb

januar 15, 2013 @ 9:32 popoldne

respect “sodelavec”… :)

Komentar avtor Tomaž

januar 16, 2013 @ 2:03 dopoldne

Tale zapis me je presunil. Eden najboljših blogerskih zapisov (če ne kar najboljši), kar sem jih kdaj prebral.
Pa vsa čast za vaše delo!

Komentar avtor SOMIŠLJENIK

januar 16, 2013 @ 11:42 dopoldne

Se pridružujem pohvalam! Kaj dosti ni dodati. Res žalostno, da smo tako malo (970€) vredni, in to z vsemi nedeljskimi,nočnimi,izmenskimi…dodatki vred. Konec koncev počnemo to tudi zato, da preživimo mesec. Žal pa ostaja le pri tem, da ˝preživimo˝.Sreča za nas,da kljub temu lahko delo opravljamo z veseljem. Na žalost pa po dobrih 10 letih delovne dobe že razmišljam, kaj bom počel na ˝stara leta˝ s svojim že sedaj utrujenim (kljub temu, da se redno intenzivno rekreiram) truplom?:(
LP in miren dan v službi! :)

Komentar avtor daktari

januar 20, 2013 @ 3:36 popoldne

Svojo karierno pot sem začela kot zdravnica v rešilcu. Ti časi so v moj spomin vklesani kot najtežji in najlepši hkrati. V karieri so mi bili zelo koristni. Zadovoljstvo, ko srečam nekoga kdo brez mene in moje ekipe ne bi preživel, je brezmejno. Samo pogumno naprej!

Komentar avtor Petra

januar 21, 2013 @ 8:43 dopoldne

Super blog, kapo dol za vse reševalce. Bravo!

Komentar avtor XENA

januar 29, 2013 @ 11:40 dopoldne

RESPECT!

Komentar avtor argo

januar 29, 2013 @ 10:42 popoldne

Super objava….čist noter sem padu in zdaj si še bolj želim biti reševalec :)

Komentar avtor Larisa

april 4, 2013 @ 9:24 popoldne

Odlično napisano, vse pohvale še z moje strani! Bi pa še posebaj pohvalila tisti del, kjer ste izpostavili odnos kolegic in kolegov na oddelkih – več kot resnično in še premilo napisano! Bravo še 1x!

Komentar avtor Matija

april 4, 2013 @ 11:58 popoldne

Sam to lahk rečem vsa čast gre tako gasilcem kot reševalcem :) Objava je super čist te notr potegne de jo prebereš do konca sam vsejen me ni do tega da bi postal reševalec ker sem že od otroštva gasilec :) sicer pa tko al pa tko sodelujemo usi skupaj na intervencijah če je potrebno :)

Komentar avtor desiro

april 5, 2013 @ 7:39 dopoldne

Super predstavitev poklica, res kapo dol pred reševalci. :)

Komentar avtor janko

april 5, 2013 @ 4:06 popoldne

Super blog sramota za plačno politiko države,to ni plača je miloščina

Komentar avtor poškodovanec

april 5, 2013 @ 9:42 popoldne

Prebral sem vaš blog in vas zelo podpiram. Nimate lahko delo, plačani ste pa veliko premalo. Pred kratkim sem imel hudo poškodbo. Raztreščena vranica in na 3 dele počena ledvica. Zdaj sem že kolikor toliko zaceljen. Če nebi bilo reševalcev in potem ekipe ki me je rešila me zdaj nebi bilo več na svetu. V reševalnem vozilu so me obdržali pri življenju saj sem padel že v šok. Tako da, hvala reševalcem. Nekaj pa mi ni čisto jasno;

Poškodoval sem se na smučanju (Vogel). Imel sem hude bolečine v trebuhu, popolnoma sem bil bled in izgubljal sem zavest, mama kot medicinska sestra po poklicu je takoj rekla da sumi vranico.. Zakaj se ni klicalo helikopterja? Kdo ga lahko pokliče? Kam ga lahko pokliče (št.)? Namreč z helikopterjem bi bil pod nožem v cca 1h 30min. Tako pa sem komaj preživel, saj je od poškodbe pa do operacije trajalo malo manj kot 4h. Hvala za odgovor in upam da vas bodo tisti v kravatah kaj poslušali. Preveč zaslug imajo zdravniki, ker dejansko zate skrbijo potem tehniki, sestre ipd. Samo za to da dajejo odločitve pa so včasih malo preveč plačani.

Lp

Komentar avtor GG

april 7, 2013 @ 2:51 popoldne

Vsa čast kolega! Tvoj blog je hkrati izpopolnjevanje iz prve / nujne pomoči. Tega nam vsem, ne le laikom primanjkuje. Najbolj se me je dotaknil del zgodbe o delu z otrokom. Ne morem pa, da ne omenim primera, ko kličeš v ZD v ambulanto, ti sestra ( ne zdravnik ) po telefonu svetuje kaj narediti in čakati do jutri ali še dlje, kar se prepogosto dogaja. O vožnji in umikanju vozilu na intervencijski oz. nujni vožnji, ne bi zgubljala besed. Sama sem glede tega vzorna voznica.

Komentar avtor Samantha

april 15, 2013 @ 1:39 popoldne

Ta članek me je ganil do solz. Moje spoštovanje do vas reševalcev se je še povečalo, po tem ko sem to prebrala. Ko sem sama na cesti v avtu in zaslišim sirene vedno zaskrbljeno gledam okoli sebe, če se je potrebno umakniti in ko je to potrebno, storim brez zadržkov, saj ste takrat vi in poškodovanci veliko pomembnejši od mene. Vsa čast vsem, ki ste sposobni opravljati ta poklic, jaz vem da ga ne bi bila.

Komentar avtor Glivice na nohtih

april 19, 2013 @ 8:15 dopoldne

Ne vem, kako vam uspe delati tako delo 12 ur na dan ali še več. Vse spoštovanje do ljudi in take službe.
Škoda, da vam ne plačajo veliko več za vaše delo.
Verjamem,da je pa nekdo tam gor, ki vidi trud in delo in ne bo ostalo brez plačila…

Komentar avtor hititih

april 23, 2013 @ 12:54 dopoldne

bravo!! super napisano in opisano!

Komentar avtor ASDFGHJ :)

april 27, 2013 @ 9:19 dopoldne

Zelo lep članek. Tudi sama si želim postati reševalka :) Glede poklica pa imam eno vprašanje. Sedaj hodim na gimnazijo in me zanima zdravstvo, ampak nisem človek ki bi delal non-stop le v enem prostoru (v ordinaciji), zato bi bila rada reševalka. Zanima me, kakšna bi bila moja pot do tega poklica po končani gimnaziji. Hvala! :)

Komentar avtor ONA

maj 22, 2013 @ 1:56 popoldne

norroo :P supr blog in vsa čast gre tako reševalcem kot tudi gasilcem. marsikateri izmed ljudi neve kaj pomeni delo reševalca in gasillca , velikokrat sem že slišala iz ust ljudi da so pa gasilci sam zato da pijejo pa jejo?!?! reševalci pa da počivajo v bazah in čakajo da se ozlasi pozivnik in da greddo iskat človeka ki je v nevarnosti!?!
še enkrat res svaka čast za tale blog in za opravlanje čudovitega dela :D
P.S. tudi sama si nekoč želim postati poklicna reševalka in upam da mu nekega dne to seveda uspe :))

Komentar avtor gogl

januar 25, 2015 @ 1:16 dopoldne

Vsa čast in spoštovanje vsem reševalcem in gasilcem.Že od nekdaj izredno cenim in spoštujem delo reševalcev in gasilcev. Čestitke za blog in lep prispevek.

Komentar avtor Milka

januar 25, 2015 @ 2:10 popoldne

Svaka čast reševalcem!

Komentar avtor df

januar 25, 2015 @ 5:46 popoldne

svaka čast!

Komentar avtor ANKA

januar 25, 2015 @ 10:26 popoldne

Dobro predstavljeno delo reševalcev, z vsemi lepimi in manj prijetnimi stranmi. Napisani prispevek je zelo dobrodošel v naši družbi in menim, da bi ga moral prebrati vsak izmed nas, da bi spoznali delo reševalcev, ga cenili in tisti, ki imajo škarje in platno, denarno tudi bolj ovrednotili. Čuti se, da svoje delo opravljaš s srcem. Sama sem trikrat potrebovala nujno zdravniško pomoč – vedno je bilo v nočnem času – reševalci so svoje delo opravili zelo profesionalno in človeško, povsem druga zgodba pa se je odvijala na sprejemu in po njem. Že zaradi položaja, v katerem sem se znašla, sem bila na tleh, nehote pa sem bila primorana poslušati nerganje, razne pripombe in celo žaljenje sester. Počutila sem se prizadeto in nebodigatreba. Take osebe, ki tovrstno delo opravljajo kot nujno zlo in pa zato, da imajo šiht, pri delu z ljudmi nimajo kaj delati navkljub morebitni strokovni podkovanosti. Še naprej ti želim veliko moči in srčnosti pri delu in tudi sicer.

Komentar avtor lenya

januar 26, 2015 @ 1:25 popoldne

Nimam besed zahvale,saj so me ze kar 3x dobesedno iztrgali smrti iz rok. Vsaka cast vsem resevalcem,gasilcem in nasim varuhom reda,ceprav se na slednje tudi kdaj pa kdaj jezimo :)

Komentar avtor blackvelvet

januar 26, 2015 @ 11:44 popoldne

Vsa cast vam resevalcem in gasilcem ki nam resujete zivljenja za vse ki se jezite na policiste bom pa rekel da niso vsi policisti slabi. Sram me je je samo to da zivim v tej drzavi ki z denarjem razpolaga kot svinja z mehom in deli denar vsepoprek tajkunom in ostali gardi za tiste ki pomagajo in se zrtvujeji pa jim visa davke in manjsa sredstva. Sramota za drzavo za redarstvo v ljubljani pa da ne govorim sramota.

Komentar avtor Jan

januar 30, 2015 @ 9:35 dopoldne

lepo napisano, hvala ti, da si in pomagaš, malo je takšnih.
Zato mi tudi dandanes ni več nič jasno, ko vidim te redarje, ki se obnašajo kot neki stroji. Nič več logičnega razmišljanja ali morda včasih sočutja, enako je ko rabiš kaj uredit na upravnih enotah.

Skratka čisto kontra tebi.
Vsaka ti/vam čast vsem takšnim, kot si ti.

Redarji in vsi uradni uslužbenci, ki hodite v službo samo pit kavo in “jeb.t” ljudi v glavo, ker ste polni kompleksov s temi listki in podobnimi arogantnimi izrazi na upravnih enotah pa…dajte se že enkrat zamislit kaj počnete in kaj ste s temi dejanji.
Zmeraj se zgovarjate na neko “klinče.o” državo. Vi ste država, vsak od nas je država, ni to nekaj neotipljivega.

Naredite nekaj, na kar bodo lahko tudi vaši otroci ponosni, ko bodo slišali o vaših dejanjih.

Komentar avtor WOLF

januar 30, 2015 @ 3:21 popoldne

Spoštovanja vredno delo in nazorno opisan članek. Preprosto ne bom nikoli razumel idiotov, ki pišejo zakone, eden med takimi je prav ta, da odgovarja reševalec za nesrečo pri prevoženi rdeči luči na nujni vožnji. Oseba s takim pogledom na zakonodajo je edino za odstrel. Drugo zniževanje dohodkov reševalcev je popolni idiotizem glede ne že tako nizke slovenske plače in glede na samo težavnost dela. Znižanje plač za 70% parlamentarcem pokrije vse primankljaje ;). In nenazadnje me je zbodla v oči slika plačilnega naloga na reševalnem vozilu. Samo idiot brez spoštovanja do reševalnega dela lahko obesi na vozilo plačilni nalog in kot pravi rek “vse se vrača, vse se plača”

Komentar avtor jure

januar 31, 2015 @ 7:16 popoldne

Blog je odlično napisan, zanimiv za branje, večino prispevkov ne preberem tako z zanimanjem kakor sem tega, vse skupaj je napisano zelo slikovito. Res se je avtor potrudil inopisal kj in kako se dogaja v reševalni enoti. če bi vozniki še upoštevali vozila na nujni vožnji bi bilo reševanje zel olajšano. Tako najprej se prebiti do nesreče kar je običajno že pravi podvig, nato pa reševanje, zato res vse pohvale in čestitke tako reševalcem in gasilcem. Ne vem zakaj policija ne ukrepa in naredi prostor za reševalce in gasilce, če so že vozniki tako nesramni in se postavijo kakor da bi bili sami na cest. Red bi se pa dal narediti, na cestah so postavljene nadzorne kamere, tablice se vidijo in napisat kazni pa bi bilo kmalu urejeno. Saj naj hitreje in najučinkoviteje je če se udari po žepu. Ne pravilno razvrščanje bi kaznoval z globo 500 eur brez polovičke in 10 točkami. Sem veliko na cesti in vidim marsikaj, velikokrat sem že bil v kolonah ko je bila prometna. To ne moreš verjeti kaj vse ne počnejo. Ali je res tako težko svoje vozilo pomakniti skrajno desno ali levo, če je pot prosta je lahko rešeno življenje. Zamislite si, da je v nesreči udeležen negdo od vaših naredite prostor.

RSS feed for comments on this post. TrackBack URI

Napišite komentar

*