Odziv zaposlene v domu starejših občanov na prispevek o domovih za ostarele

Objavljeno v: Zgodbe zaposlenih v zdravstvu | 2

delo v dso

Vedno mi je tako težko gledat prispevek o domovih in poslušat o tem kaj vse se počne z starostniki.

Res je, situacija ni rožnata in marsikje se kaj reže vstran kot v vseh panogah v državi. Starostnike zmerjamo, jim ne damo jesti, jih pustimo, da dobijo rane, ne zamenjamo plenic, zdravila nosijo čistilke…
Prijaznost, nasmeh – ja priznam…včasih je težko istisnit iz sebe zadnje atome moči in jih dati v nasmeh. Sem samo človek, ki je včasih utrujen,žalosten….oprostite.

Pustimo, da se delajo rane – ko gledam , kako iz telesa odteka vse kar je živega, ko infuzije odpovedo, ko obračam iz leve, desne, masiram in ne gre.

Jim ne damo hrane, pijače – o moj bog, dostojanstvo mi ne dovoli, da bi se branila pred takimi obtožbami. Tega pač niste vidli, ko sem odšla v kuhinjo prositi za pečena jajčka, ko so se zluštala nekomu, ki nima že leta nobenih obiskov. Tudi niste videli sodelavke, ki je doma spražila fižol na zaseki, da ga je prinesla varovanki.

Ne vidite me tudi takrat, ko vašo mamo nahranim s hrano, ki ste jo sami prinesli, pa je niste dali, ker je baje to moje delo. Ne veste, da bo vaša mama raje jedla od vas, da je to vse kar še ima.

Ne zamenjamo plenic –  jih, a zavarovalnica je rekla 3plenice na/24h in vsi ste tiho. Rekli so tudi da 90 letnik, ki še hodi, čeravno uporabi neslutene napore, da pride do wc-ja in četudi mora tja vsake dve uri mu plenica ne pripada. Zavarovalnica ne da. Pa ste tiho.

Čistilka nosi zdravila….ne,ne….še ne….a veste kaj je pa hecno?

Zavoravalnica se tudi s tem strinja, ker je rekla takole – sestra ti pripada le, če zdravila jemlješ 3-krat na dan , če jih samo 1x,ali2x potem ti zdravstvena nega ne pripada in zdravila lahko jemlješ sam, tudi če si star in se ti roke tresejo. Pa ste spet tiho.

Ne,ni me strah tega kdo bo skrbel zame, ko bom stara, strah me je tega,kaj mi bo še sploh pripadalo v moji starosti in čemu vse boste še tiho, ko bo zavarovalnica rezala vse globlje in globje.
Ni me strah zato, ker vidim sodelavke s solzami v očeh ob postelji umirajočega, vidim se jo smejati, da spravi v dobro voljo nekoga, ki ima slab dan, vidim jo, ko se poistoveti z dementnim in je ta dan njegova vnukinja, bivše dekle ali kaj tretjega, vidim jo, ko prosjači za še eno žličko več, za samo še en požirek več.

Vem pa tudi, da boste sigurno v vsakem od domov starejših našli 10 varovancev, ki ta dan še niso bili umiti, vsaj 20 jih ni dobilo kosila, in vsaj 30, ki so tisti dan že bili na šihtu, okopali vrt, nahranili živino v štali.

Našli pa boste tudi 99% delavcev, ki je naredilo vse kar so zmogli in dali vse kar imajo. 1% je pa plevela….najde se jih ,verjemite ….in vedno se jih bo! Zato moramo biti boljši!

Marjeta Bešić