NEnujni pacienti v dežurni ambulanti

Objavljeno v: Zgodbe zaposlenih v zdravstvu | 0

Dežurne ambulante (DA) obiskuje čedalje več pacientov. Povečan obisk se najbolj izraža v obdobju sezonskih obolenj (gripa, viroza…). Prav tako opažamo, da se povečuje tudi obisk nenujnih pacientov v DA.

V Pravilniku o obveznem zdravstvenem zavarovanju je v 103. členu določeno kaj obsegata nujna medicinska pomoč (NMP), ter nujne in neodložljive zdravstvene storitve.

Obiskovanje dežurnih ambulant narašča v številnih državah, ugotavljajo Ruud, Hjortdahl in Natvig (2016).Pomemben dejavnik, ki prispeva k večjemu številu pacientov, so obiski nenujnih pacientov, ki bi lahko za svoje zdravstvene težave obiskali osebnega zdravnika.

Nenujni pacienti se odločijo za obisk dežurne ambulante, namesto obiska osebnega zdravnika, zaradi različnih razlogov:

– ne znajo oceniti ali je za njihovo zdravstveno stanje potrebno obiskati DA ali osebnega zdravnika

– ne vedo kakšnim zdravstvenim stanjem so namenjene DA

– nimajo oziroma ne želijo obiskati osebnega zdravnika

– DA je na voljo 24 ur na dan, 365 dni v letu, ni se treba naročiti

– načeloma so storitve brezplačne…

Seveda pa obiski nenujnih pacientov povzročajo negativne posledice v zdravstvu:

– zaradi desetih nenujnih pacientov lahko zdravstveno osebje spregleda enega nujnega

– zmanjšujejo zbranost osebju, ki dela v DA, kar lahko posledično privede do napak

– s prehladi, virozami… okužijo ostale paciente in osebje

– povečujejo stroške…

Pacienti se morajo zavedati, da so DA namenjene nujnim primerom. Posledično se tam izvaja najnujnejša obravnava (posegi, preiskave…).

Primer: moški pride prvič v DA zaradi krvi v urinu. S testnim lističem ugotovimo povišane vrednosti – levkociti, eritrociti…

Uroinfekt pokrijemo z antibiotikom. Ponovno pride čez dva meseca, pa čez pet mesecev… Vedno pokrivamo uroinfekt z antibiotikom. Ko po letu in pol obišče osebnega zdravnika, le – ta s podrobnejšimi preiskavami ugotovi, da je vzrok krvavitve urogenitalni rak.

Sigita Burokiene in sod. (2017) v svoji študiji menijo, da nepotrebna uporaba DA poslabša splošno dostopnost in kakovost nujnih zdravstvenih storitev. Prav tako povečuje zdravstvene stroške. Obiski DA so povezani z večjim številom hospitalizacij, ter posledičnim nezadovoljstvom pacientov z zdravstvenim osebjem. Težave z dostopnostjo do osebnega zdravnika, se kažejo v prepolnih DA.

METODOLOGIJA

Analizirali smo vse zdravniške izvide v DA Mozirje v obdobju 1. 10. – 31. 10. 2017. DA dela med tednom od 20:00 do 07:00, ter ob koncih tedna in praznikih 24 ur. Pred tem smo pridobili pisno soglasje direktorice Zgornjesavinjskega ZD Nazarje, za uporabo teh izvidov. Zavezali smo se, da identiteta pacientov ne bo razkrita.

RAZISKAVA

Analizirali smo 313 zdravniških izvidov DA Mozirje. To so bile vse obravnave pacientov v mesecu oktobru. Želeli smo ugotoviti, pri kolikih pacientih je bilo zdravstveno stanje nujno in je bil posledično obisk DA upravičen. Vsakega pacienta smo ocenili po štirih kriterijih (preglednica 1).

Preglednica 1: Kriteriji za določitev nujnih pacientov

1. 103. člen Pravilnika obveznega zdravstvenega zavarovanja
 
2. □ trajanje težav manj kot en dan
  □ zdravstvena oskrba DA (aplikacija terapije, imobilizacija…)
  □ nadaljnja obravnava (urgentni center, drugi zdravstveni zavodi…)

 

Med nujne paciente smo prišteli vse tiste, ki so izpolnjevali prvi kriterij ali vsaj dve točki iz kriterija dva v preglednici 1.

V sliki 1 smo prikazali rezultat raziskave. Kot lahko razberemo, je kar 62 % pacientov, ki so obiskali DA nenujnih, torej bi lahko obiskali osebnega zdravnika. Glede na izkušnje smo domnevali, da bo vsaj polovica pacientov nenujnih. Menimo, da se bo njihov delež še povečal v prihodnjih mesecih (december, januar, februar).

Denis Verdel in Jure Pahar (2015), sta v svojem prispevku v zborniku Urgentna medicina, z raziskavo obiskov DA Ljubljana, med drugim ugotovila, da je kar 28, 4 % nenujnih pacientov obiskalo DA, ker ne želijo k osebnemu zdravniku. Na drugem mestu so bolečine v udih in križu, na tretjem mestu pa stare poškodbe.

 

ZAKLJUČEK

Številne raziskave kažejo na povečan obisk pacientov, ki ne potrebujejo nujne obravnave, v dežurnih ambulantah. Posledice občuti celoten sistem NMP (finančne, psihične in fizične obremenitve kadra, napake…).

Rešitev je, da paciente podučimo, za katera stanja je potreben obisk DA, ter za katera osebnega zdravnika. Prav tako bi bilo potrebno zaračunavati nenujne storitve v DA.

 

Avtor: Leon Ločičnik, dipl. zn, NMP Mozirje

 

LITERATURA

  1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. (2003). Uradni list Republike Slovenije št. 30/2003.
  2. Ruud, S. E., Hjortdahl, P. in Natvig, B. (2016). Is it a matter of urgency? A survey of assessments by walk-in patients and doctors of the urgency level of their encounters at a general emergency outpatient clinic in Oslo, Norway. BMC Emergency Medicine 16: 22. Pridobljeno s https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4932670/pdf/12873_2016_Article_86.pdf.
  3. Burokienė, S., Raistenskis, J., Burokaitė, E., Čerkauskienė, R. in Usonis, V. (2017). Factors Determining Parents’ Decisions to Bring Their Children to the Pediatric Emergency Department for a Minor Illness. Med Sci Monit 23: 4141-4148. Pridobljeno s https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5584823/pdf/medscimonit-23-4141.pdf.
  4. Verdel, D. in Pahar, J. (2015). Obravnava nenujnega pacienta v ambulanti nujne medicinske pomoči. V R. Vajd in M. Gričar (ur.). Urgentna medicina, izbrana poglavja (293 – 295). Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino.

 

Citiranje: Ločičnik, L. (2017). Nenujni pacienti v dežurni ambulanti. V M. Ažman (gl. ur.), Utrip (str. 43 – 44). Ljubljana: Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.