Mladi in alkohol

Kategorije : Blogi - problematika v zdravstvu — Objavil : admin oktober 14, 2014

mladi in alkohol

Posledice pitja alkohola med mladostniki so podcenjene, saj zdravstvena oskrba zastrupitev z alkoholom (etanolom) pri mladostniku – čeprav gre za resno stanje, ki je lahko življenjsko ogrožujoče – predstavlja le vrh ledene gore.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) menimo, da je za učinkovitejše zmanjševanje škode zaradi alkohola v naši družbi nujno potrebno vzpostaviti bolj kritičen odnos do posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola ter doseči širši družbeni konsenz glede ukrepov za zmanjševanje škode zaradi alkohola.

Potrebno bi bilo že ustaljene preventivno-promocijske ukrepe preplesti s prepovedjo popivanja na javnih površinah ob prireditvah za mlade, saj je tak ukrep v interesu zaščite mladih in njihovega zdravja.

Pereča problematika pitja alkohola med mladimi

Ob začetku šolskega in študijskega leta ter ob zaključevanju koledarskega leta je veliko dogodkov in množičnih zabav, namenjenih mladim. Ti dogodki pogosto pokažejo problematiko tveganega in škodljivega pitja alkohola v naši družbi. Skoraj ni dogodka (veselega ali žalostnega), ki ga ne bi v naši kulturi in družbi pospremil tudi alkohol.

»Toleranca do pitja alkohola in opijanja je v Sloveniji prevelika. To se odraža tudi v vedenju mladih. Sprejem mladega človeka, še posebej mladoletne osebe, v bolnišnico zaradi zastrupitve z alkoholom je skrajno resna zadeva, saj se lahko konča tudi s smrtjo. Sprejemi mladostnikov v bolnišnico zaradi zastrupitve z alkoholom pa predstavljajo le vrh ledene gore,« je opozorila mag. Mercedes Lovrečič z NIJZ.

 

Več kot polovica mladostnikov pije alkoholne pijače

Podatki o pitju alkohola med mladimi namreč kažejo, da ima izkušnjo z alkoholom pomemben delež mladostnikov in to že zelo zgodaj. Po raziskavah NIJZ več kot polovica mladostnikov v starosti 11, 13 in 15 let občasno pije alkoholne pijače, več kot četrtina 15-letnikov jih pije vsaj enkrat na teden. Skoraj polovica 15-letnikov in dobra tretjina 15-letnic je bilo v življenju že vsaj dvakrat opitih.

»Fantje pijejo in se opijajo pogosteje kot dekleta, a se 15-letna dekleta v opijanju  približujejo fantom. V obdobju 2002 in 2010 je narasel delež mladostnic, ki so bile v življenju dvakrat ali večkrat opite, medtem ko med fanti razlike nismo zasledili. Podobno ugotavljajo tudi v tujini, predvsem v srednjeevropskih in vzhodnoevropskih državah,« je rezultate raziskave komentirala dr. Maja Zorko z NIJZ.

Slovenski podatki tudi kažejo, da so naši mladostniki izpostavljeni pogostejšemu pitju alkoholnih pijač in višjim koncentracijam alkohola v primerjavi z mednarodnim povprečjem.

Dr. Barbara Lovrečič z NIJZ je povedala: »Še posebej zaskrbljujoče je ponavljajoče se pitje alkohola in pitje alkohola v večjih količinah, ko so možgani mladostnikov izpostavljeni visokim koncentracijam etanola.

Mladostniki so tako ogroženi za akutne učinke alkohola (npr. zastrupitev z alkoholom), poškodbe, nesreče, tvegano vedenje, posledice v socialno-družbenem okolju, kot tudi druge dolgoročne posledice, ki se odražajo na možganih. Mladostniki predstavljajo še posebej ranljivo skupino, saj se možgani v tem obdobju še niso v celoti razvili, hkrati pa je alkohol nevrotoksičen oziroma škodljiv za centralni živčni sistem.

Vse pogostejše so domneve, da zgodnja izpostavljenost alkoholu v mladostništvu povečuje tveganje za težave zaradi alkohola in duševne motnje tudi kasneje v življenju.«

Pitje alkohola v tem občutljivem obdobju je lahko bolj tvegano tudi glede izpostavljenosti koncentraciji etanola, kar se lahko konča tudi s smrtnim izidom. Pasti zlorabe alkohola pa niso vezane le na posameznika, ki pije alkohol.

Najpogostejši razlogi za pitje so sprostitev, samozavest in premagovanje težav

Razlogi, ki jih mladi navajajo za pitje alkohola, so v prvi vrsti, da se sprostijo, da so bolj pogumni in samozavestni, da si ustvarijo prijetno vzdušje, da pozabijo na težave v šoli in da premagujejo zaskrbljenost.

Tadeja Hočevar z NIJZ je dodala: »Med vzroki za pitje navajajo tudi vrstniški pritisk, prilagajanje posameznika družbi in lažje sklepanje novih poznanstev. Menijo, da pitje mladih spodbujajo tudi oglasi, preprost nakup alkohola ter všečen videz in okus alkoholnih pijač, navajajo pa tudi visoko ceno brezalkoholnih pijač.

Odnos odraslih do alkohola in vzor, ki ga dajejo mladim, pomembno vplivata na odnos, ki si ga do te droge izoblikujejo mladi sami in na njihovo vedenje v povezavi z alkoholom. Kot povedo mladi, prvo alkoholno pijačo najpogosteje dobijo/popijejo doma. Na vedenje mladostnika lahko pomembno vplivajo starši ter tisti odrasli, ki delajo z mladostniki.«

Tvegano vedenje in eksperimentiranje sta v obdobju mladostništva pogosta in se temu v celoti težko izognemo, lahko pa mladostniku pomagamo z ustreznimi zgledi, s stališči, pogovorom in možnostjo priučitve socialnih veščin, da se lahko mladostnik ustrezno odziva, in z omejitvijo dostopa do alkohola.

Za mladoletne otroke so sicer v prvi vrsti odgovorni starši, a samo starši in šola ne morejo odpraviti problema.

Slovenci smo tolerantni do pitja alkohola

Odnos slovenske družbe je do alkohola izrazito toleranten, poseben izziv tako na ravni posameznika kot države predstavlja vzpostavitev bolj kritičnega odnosa do posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola. Problematika zahteva celovit pristop.

Širši družbeni konsenz je ključnega pomena za boljšo učinkovitost ukrepov na področju alkoholne politike. To pomeni tudi, da mora država, ki želi biti uspešna pri zmanjševanju tveganega in škodljivega uživanja alkohola, sočasno vpeljevati več ukrepov.

Kot najbolj učinkoviti so se izkazali ukrepi zmanjševanja (fizične in finančne) dostopnosti do alkohola, kamor sodijo ukrepi poviševanja trošarin in cen alkohola, ukrepi prepovedi nakupa alkohola na določenih krajih, ob določenih urah ter starostna omejitev.

»V Sloveniji sicer imamo zakonsko prepoved (Zakon o omejevanju porabe alkohola – ZOPA) prodaje in strežbe alkohola mladoletnim osebam, a kot kažejo raziskave, mladi nimajo težav z nakupom alkoholnih pijač, ki jih najpogosteje dobijo v baru, trgovini ali doma.

To kaže na potrebo po doslednejšem izvajanju obstoječe zakonodaje in po oblikovanju pogojev za izvajanje novih učinkovitih ukrepov,« je pojasnila mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ in nadaljevala:

»Stalna in naraščajoča problematika opijanja mladih na javnih prireditvah tudi več kot opravičuje ukrepe, kot je prepoved popivanja na javnih površinah ob prireditvah za mlade. Sprejetje in izvajanje takega ukrepa je v interesu zaščite zdravja in mladih.

Med najbolj učinkovitimi ukrepi so še ukrepi, ki omejujejo oglaševanje in različne oblike tržnega komuniciranja alkohola (npr. pospeševanja prodaje, umeščanja izdelkov, pokroviteljstva, donatorstva) ter ukrepi, ki preprečujejo vožnjo pod vplivom alkohola«.

Če se te ukrepe nadgradi še z ostalimi ukrepi alkoholne politike (npr. preventivno-promocijskimi programi, zgodnjo prepoznavo in svetovanje tveganim pivcem) smo lahko uspešni.

Kaj pa mladi sami predlagajo za zmanjševanje pitja in opijanja?

  • spodbujanje in nagrajevanje neuživanja alkohola;
  • več prostorov, ki bodo namenjeni aktivnemu druženju med mladimi;
  • okusne in privlačne brezalkoholne pijače, ki bodo cenejše od alkohola;
  • širjenje informacij o škodljivih učinkih pitja alkohola, ki bodo mladim razumljive;
  • širjenje dejstva, da alkohol ni samo problem mladih, odrasli so namreč tisti, ki na mlade prenašajo odnos do alkohola.

 

Ne pozabimo: Alkoholnih pijač ne pijejo in se z njimi opijajo vsi mladi (in tudi odrasli)! Mnogi mladi alkohola ne potrebujejo, da se zabavajo, da se družijo z vrstniki in prijatelji, da se približajo ljubljeni osebi … Zavedajo se, da se lahko dobro zabavajo tudi brez alkohola in opitosti.



Ni komentarjev »

Ni komentarjev.

RSS feed for comments on this post. TrackBack URI

Napišite komentar

*