Kadrovska kriza v zdravstveni negi

Objavljeno v: Zgodbe zaposlenih v zdravstvu | 0

Dejstvo je, da je kadrovska kriza v zdravstveni negi kronični problem in ne novonastala zadeva kot posledica ”bega možgan” in slabih delovnih pogojev. Kadrovsko podhranjena zdravstvena nega je obstajala že davno preden smo sploh slišali za beg možganov. 


Z gotovostjo lahko trdim, da je podhranjenost posledica slabega delovanja in cehovskih sindikatov. Le ti so skozi leta bili neučinkoviti, še več; vodilne glave so naredile tudi nekaj kronskih napak (to je neka druga zgodba).

Iščoč vzroke kadrovske podhranjenosti se je torej treba ozreti nazaj…vzroke se išče v populističnih vzrokih, kot je politika, minula gospodarska kriza, ZUJF, ipd.
Nihče pa ne pove bistvenega…slabi pogoji dela v bolnišnicah so mnogokrat posledica slabega vodenja.

Sam lahko rečem, da nisem iz UKC Ljubljana odšel zaradi bega možganov, ampak predvsem zaradi vodstva klinike, ki se je posluževalo mnogih prijemov, ki so v resnih državah kaznivi in sporni. Dejstvo je tudi, da je v največji bolnišnici v Sloveniji vodstvene kadre klinik predstavljalo 95% ljudi, ki za vodenje niso usposobljeni (niti po izobrazbi, niti karakterno, če hočete). Vodstva klinik tako vodijo osebe, ki sicer imajo ”’fax”, ki pa je lahko sociologija, organizacija ne vem česa ipd.). Tolio empatije, kot se je učimo v šolah (kot obvezni del kurikula) izgine, ko se posedeš na spinalis v klimatizirani pisarni, a ne??

Ravno vodstvo zdravstvene nege v UKC je (tudi) krivec za situacijo – neizplačevanje nadur, preobremenitev delovnega časa, neupoštevanje časa za počitek…da ne naštevam kadrovsko sporne razporede dela.
Vodilne GMS bi se morale prioritetno zavedati, da je center delovanja pacient; ki ima pravico do kakovostne, varne in ustrezne obravnave.

In, ker v bolnišnicah vlada davno preživet sistem klasične hierarhije je sporno vodenje možno in v okviru možnega (ker sistem to dopušča). Vodstvene funkcije niso mandatorne, kar pomeni, da neka medicinska sestra lahko vodi kliniko, kot Josip Broz Tito (res je, da se vodilne funkcije voli na štiri leta; postopek volitev pa je spet ena od mnogih drugih zgodb). 

Premik v zdravstveni negi v praksi bi pomenilo, da bi delegirali na položaje medicinske sestre z ustrezno izobrazbo, ustreznimi izkušnjami in empatičnimi lastnostmi (prehud kriterij – mislim, da ne…). Kolegice na področju teorije, raziskovalke, profesorice in drugi se trudijo, da bi pognali tole ubožico naprej…pa je ne morejo, ker smo na področju prakse še vedno sto let za kačami in elektriko.

Ko sem pred leti napisal eno od resnic v zvezi s stanjem zdravstvene nege na slovenskem sem bil naslednji dan klican na zagovor ”ki ni uradno obstajal (besede GMS)”, na katerem so izvajali prijeme Kim Jong Una…
Tukaj je tudi rak rana slovenske zdravstvene nege, ne zgolj mizerno plačilo….

Mizerno plačilo pa je zakaj?? Zaradi delovnih pogojev…neizplačane nadure, preobremnitev in ostalo…za vse to ni kriva Milojka, ni kriv Kuštrin ali Vrhunec…krivo je vodstvo zavodov…
Zavedajoč se, da se izvaja za pacienta ”nevarna” zdravstvena nega je dovolj velik povod, da se ta vlak ustavi in reče: ”Zadost’ vas mam’!”

Ampak ne…zdravstveno nego predstavljajo neučinkoviti sindikati, nepodpora zdravniškega ceha,…

Zdravstvena nega je znanost in umetnost…razkroj znotraj ceha pa zdravstveno nego šibi in jo dela hobi program neumnih medicinskih sester, ki za mizerno plačilo delajo 24/7 in na koncu rečejo še hvala.
Vodstva klinik pa si prikimajo v pohvalo in si rečejo: ”Jebemti, dobro vodim kliniko…”

Po 20 letih prakse in nekaj manj leti izven prakse, vendar še vedno v tesni povezanosti enega z drugim vidim, da ”psi lajao, karavana gre dalje”.

Dragan M. Babuder