Nenapisano pravilo je, da medicinska sestra mora imeti nasmešek na ustih in prijazno besedo na jeziku. Vsaj v moji praksi je tako.

Večkrat pa se je verjetno marsikomu od nas pripetilo, da smo prišli na pregled in MS ni bila ravno dobre volje in se smejala.

Verjetno je vsak od nas pomislil, kaj jo pa stane malce nasmeška in prijaznosti. Verjetno ni bila nesramna ali kaj, samo tistega izraza ni bilo, ki bi jo od MS pričakoval.

Vprašam se, kakšna bi morala MS pravzaprav biti, da bi ustrezala vsem standardom.

Prijazna, vsekakor. Vesela, prav tako. Razgledana, definitivno. Strpna, absolutno.

Lastnosti, ki bi jih MS morala imeti po pričakovanjih bolnikov, nadrejenih in same MS je veliko. Pravzaprav bi bila idealna MS kar malce super junaška mogoče. Saj v realnem življenju zelo težko najdeš takšno osebo, ki bi 24ur na dan bila utelešenje popolnosti, mirnosti in prijaznosti.

Saj vem, da boste rekli, saj je plačana za to, vedela je kakšno službo bo opravljala, kaj pa je šla v to šolo.

Na nek način imate prav. Tudi sama sem bila v položaju, ko sem prišla v ordinacijo v vlogi pacienta in je bila MS zaposlena in se ni ukvarjala z menoj in sem razmišljala ali tudi sama kdaj tako nastopim pred svojimi pacienti. In odgovor je: DA.

Definitivno imam tudi sama slab dan, sem tečna, nervozna, mogoče mi zjutraj avtomobil ni vžgal, mogoče sem dan prej zvedela, da je nekdo od mojih bližnjih bolan. Razlogov za takšen odnos je lahko ogromno.

Vsak od nas je samo človek, ne glede na to v kateri službi je in vsak od nas ima svoje osebno življenje. In čeprav velja pravilo, da osebnega in poklicnega življenja ne smemo mešati pa smo vseeno ljudje, ki imamo čustva in je težko izklopiti vse kar se nam dogaja in biti vedno nasmejati.

Zato naslednjič, ko se bomo odpravili v ambulanto imejmo v mislih, da smo/so tudi MS samo ljudje in da lahko imajo/imamo slab dan.

Dejana Bradarič

TZN, org.soc.mreže

Sorodne objave:

• Lahko nudimo pacientom kvalitetno oskrbo z 12 urnim delavnikom in ali je 12 urna izmena primerna, dobra in zdravju neškodljiva za nas medicinske sestre? (0)
• Zgodovina uniform medicinskih sester v Angliji (0)
• Bodite prijazni do medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov (0)

Radi imamo stare katedrale, staro pohištvo, staro zlatnino, stare knjige in slike, toda popolnoma smo pozabili, da so tu stari ljudje lepi. (Lin Jutang)

Rojstvo, otroštvo, mladostništvo, odraslost in naposled starost so del življenja.

So naravni del življenjskega ciklusa narave. Vsako življenjsko obdobje ima svoje značilnosti in naloge, ki jih vsak posameznik udejanja s sebi lastnimi mislimi, čustvi in dejanji; to pa ga opredeljuje kot neponovljivo bitje. Zato lahko na to, kako se bo vsak od nas postaral v veliki meri vplivamo sami.

Vedno boljša zdravstvena oskrba in življenjski pogoji so povzročili, da ljudje živimo dlje in se veliko bolj zavedamo jeseni našega življenja. Zato, dragi starostniki ne dovolite, da vam to lepo obdobje mine brez nekega globljega cilja.

Hiter tempo je povzročil, da mladi mogoče nimajo več toliko časa za vas in vaše potrebe. Ne dovolite si, da bi se zaradi tega počutili nekoristne in osamljene. Zavedajte se, da leta ne pomenijo dejanske starosti vašega uma in želje po dogodivščinah. Izkoristite ure, ko so vaši bližnji v službah, šolah in po opravkih ter se posvetite svojim ciljem.

Mogoče ste si vedno želeli naučiti se dela z računalnikom, ali pa je bila vaša skrita želja tečaj tujega jezika… Zakaj pa ne? Obdobje v katerem se nahajate je idealno za izpolnitev vaših hrepenenj. Čas imate, domišljijo in proste roke pa tudi.

Prejšnji teden je bil teden Evrope 2012, s katerim so obeležili leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. V hiši EU v Ljubljani so potekale brezplačne delavnice računalništva za starejše. Seznanili so jih z osnovami dela z računalnikom.

Veliko se dogaja na področju aktivnega vključevanja starostnika v okolje. Mišljenje javnosti se spreminja in zavedamo se, da je vedno več stare populacije in da starostniki niso nekoristni. Medgeneracijsko sožitje je pomemben korak k uspešni socializaciji starostnika.

Dejana Bradarič

TZN, org.soc.mreže

Sorodne objave:

• 10 značilnosti, ki jih mora imeti medicinske sestra / tehnik na urgenci (2)
• Odličen dokumentarec o zaposlenih v zdravstvu (0)

V Grand Hotelu Union v Ljubljani je Društvo onkoloških bolnikov Slovenije pod častnim pokroviteljstvom Ministrstva za zdravje organiziralo jubilejno 20. strokovno, kulturno in družabno vseslovensko srečanje žensk z rakom dojke Nova pomlad življenja.

Srečanja so se udeležile članice vseh dvajsetih skupin za samopomoč, ki delujejo v različnih krajih Slovenije. Tako so znova počastile in praznovale leta svojega ‘novega življenja’ in zmage nad boleznijo.

Slovesnega srečanja so se udeležili številni gostje, med njimi častna gostja Barbara Miklič Türk, minister za zdravje Tomaž Gantar in varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik, ki je imela strokovno predavanje z naslovom ‘Poznamo svoje pravice dovolj dobro?’.

Častna gostja srečanja Barbara Miklič Türk je poudarila: Vabila na tradicionalno 20. vseslovensko srečanje žensk z rakom dojke sem bila resnično vesela. To srečanje je priložnost, da se zahvalimo številnim prostovoljkam, ki delujejo v okviru Društva onkoloških bolnikov Slovenije za vsa njihova prizadevanja in optimizem, ki spremlja njihove aktivnosti, od svetovanja in spodbujanja ter do tako dobrodošle pomoči v prostorih Onkološkega inštituta.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je ob nagovoru zbranim ženskam z rakom dojke povedal: Ve ste tiste, ki ste dosegle, da to ni več tabu tema in ki lahko ljudem nazorno prikažete, kaj pomeni zdrav način življenja, kaj pomeni preventiva v zdravstvu in pri preprečevanju te hude bolezni in predstavljate most med medicinsko stroko in tistimi, ki se znajdejo v primežu bolezni.

V strokovnem delu je pod naslovom Poznam svoje pravice dovolj dobro? razmišljala varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek-Travnik in poudarila, da so vse zdravstvene ustanove in zasebniki obvezani nuditi informacijo o tem, kakšne so pravice in na kakšen način jih lahko uveljavimo. Zastopniki pacientovih pravic pa so lahko v pomoč tudi pri pojasnilih o vsebini pravic. Vse udeleženke je spodbudila: Pišite mi in sporočite, na kakšne težave ste naletele pri uveljavljanju pravic v času zdravljenja in okrevanja, saj boste na ta način pomagale sebi in drugim, ki bodo morda stopali po vaši poti.

Kulturni program prireditve so oblikovali Otroški pevski zbor RTV Slovenija, klovnesa Eva Škofič Maurer in basbaritonist Juan Vasle. Prireditev je vodila in povezovala Sabina Kogovšek Zrnec. Sledila je pogostitev, nato se je srečanje nadaljevalo s skupnim bogoslužjem v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja. Za organizacijo slednjega je tokrat poskrbela skupina za samopomoč Slovenj Gradec. Bogoslužje je vodil župnik Peter Leskovar iz Slovenj Gradca, sodeloval pa Mešani pevski zbor Mohorjan Prevalje.

Svečani dogodek pomeni ženskam, ki so zbolele za rakom dojke nepozabno doživetje, vir novega upanja in veselja do življenja, ki je za vsakogar po srečanju z boleznijo še bolj dragoceno. Množičnost prireditve s častnimi gosti iz sveta politike, stroke in civilne družbe je znova okrepila občutek solidarnosti, dala pozitivne zglede in zavest, da v nesreči nisi sam.

O Društvu onkoloških bolnikov Slovenije

Društvo združuje bolnike z rakom, njihove svojce, prijatelje, zdravstvene strokovnjake in vse, ki želijo sodelovati pri reševanju problematike raka, se zavzemati za krepitev zdravja in čim bolj kakovostno življenje z boleznijo.

Ustanovljeno je bilo leta 1986 kot pravna oseba civilnega prava, ki deluje v javnem interesu na področju celotne države in zastopa interese bolnikov z rakom. Ministrstvo za zdravje RS mu je leta 2005 z odločbo podelilo status humanitarne organizacije.

Strokovni svet društva, ki ga sestavljajo priznani strokovnjaki s področja onkologije, daje mnenja k programom in njihovo izvajanje tudi spremlja.

Društvo sodeluje s sorodnimi združenji doma in v tujini; je polnopravni član Mednarodne organizacije za samopomoč žensk z rakom dojke Pot k okrevanju, Mednarodne zveze organizacij bolnikov in Evropske zveze bolnikov z rakom.

Sorodne objave:

• Moja zdravnica leta 2009 (0)
• Utrinki iz delavnic osnovnih kirurških tehnik za specializante ginekologije in porodništva (0)
• Svetovni dan osteoporoze 2009 (0)

Slednji blog zapis nima namena ‘jokati’ in ‘jamrati’ o dejanskem stanju v zdravstvu vendar prikazati realno plat v resničnem življenju interakcij med zdravstvenimi delavci in pacienti.

Stanje opisuje določeno število problematičnih situacij, ki pa žal z leti strmo narašča.

Zakon o pacientovih pravicah, zakon o socialnem varstvu, pravice o naročanju pacientov.. vse lepo in prav. Trudimo se, da upoštevamo vse te zakone in jih prenesemo v prakso koliko se le da hitro in kvalitetno.

Vedno več pa je incidentov in nasilnih pacientov.

Tako se nas lotevajo vedno bolj verbalno in fizično.

- Zdravstveni delavci naj ne bi smeli imeti pol urnega odmora za malico.

- Vedno moramo samo poslušati vpitje in zmerjanje četudi nismo nič krivi…..

Če se postavimo upravičeno zase in povemo vljudno kakšno nazaj oz. prekinemo prepir sledi pritožba in zagovor pri nadrejenih.

Razumemo probleme pacientov vendar s stvarmi kot je zdravstveni sistem v Sloveniji, zdravstveno zavarovalnico, čakalnimi vrstami, naročanjem, kroničnem pomanjkanju zdravstvenega osebja, in časovnimi stiskami nimamo prav nič skupnega.

Trudimo se po najboljših močeh in vedno več je pritožb in zgodb o nasilju, zaničevanju in stresnih situacijah na delovnem mestu.

Tako od pacientov kot sodelavcev in nadrejenih. Od vsakega posameznika je odvisno koliko časa bo nekje zdržal dokler mu ne bo počilo in bo kaj kmalu sam postal pacient v pravem pomenu besede.

Sprašujemo se kakšne pravice in zaščito imamo vsi zaposleni v zdravstvu glede konfliktnih situacij, zakonske podlage in določene smernice v primerih takšnih ali drugačnih kršitev.

Ali bomo še kar naprej kanta za vse žaljivke & nasilna dejanja in skozi leta izgoreli ter pristali v kakšni psihiatrični ustanovi.

Slednje leti predvsem na obremenjenost zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester. Z zdravniki so vsaj po nekaterih izkušnjah ljudje dokaj bolj prijazni. Pa vendar imamo te probleme vsi profili v zdravstvu. Nekateri so bolj obremenjeni nekateri manj.

Slaba volja, nerganje, prepir in nasilje bo vedno prisotno vendar zanima me na kakšen način smo zaščiteni zdravstveni delavci in kakšne pravice imamo glede slednjih situacij…. Kako smo zaščiteni pravno-formalno, kakšno pomoč nam nudi delodajalec, ostale inštitucije.. itd..

Malce sem brskal po spletu in nisem našel nič. Nekaj stvari je na papirju vendar ko pride do resnega problema ostaneš sam.

Zelo konstruktivno bi bilo, da bi ministrstvo za zdravje spisalo še kakšen zakon o pravicah zaposlenih v zdravstvu in kodeks obnašanja pacientov z vsaj malo upoštevanega bontona.

Kašne imate vi izkušnje s tem?  Kako si pomagate oz. odreagirate na neprijetne situacije & konflikte s pacienti.

Je kje kak zakon oz. navodila o naših pravicah ?

Sčasoma dobiš kar trdo kožo in ti skorajda nič ne more do živega vendar vseeno ni prijetno.

Predlogi in ideje dobrodošle :)

Sorodne objave:

• Upravičeni bi morali biti vsaj do ustreznega zdravstva (0)
• Lahko nudimo pacientom kvalitetno oskrbo z 12 urnim delavnikom in ali je 12 urna izmena primerna, dobra in zdravju neškodljiva za nas medicinske sestre? (0)
• Zgodovina uniform medicinskih sester v Angliji (0)

V Sloveniji vse več pljučnih bolezni, ki jih je potrebno zdraviti

Ljubljana, 10. maj 2012 – Astma in KOPB sta čedalje bolj pogosti bolezni, ki zahtevata pravočasno odkrivanje in ustrezno zdravljenje.

Po podatkih Klinike Golnik v Sloveniji zaradi astme trpi 16 odstotkov odraslih in 20 odstotkov otrok. KOPB je najhitreje rastoča kronična bolezen in vzrok smrtnosti v svetu, ki lahko povzroči tudi raka na pljučih, zanjo zboli 1 od 4 moških in 1 od 6 žensk, ki so stari 55 let. Strokovnjaki so ob pričetku vseslovenske kampanje ozaveščanja o pomenu zdravih pljuč »Moja pljuča – moja moč«, ki jo v sodelovanju organizirajo Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, Združenje pnevmologov Slovenije in Klinika Golnik, opozorili na pomen pravočasnega odkrivanja in zdravljenja pljučnih bolezni.

Pljuča so največji organ, ki je v stiku z zunanjim okoljem in se razvijajo do 20. leta starosti. Vsako minuto pljuča izmenjajo 5 litrov zraka, kadar smo telesno aktivni pa podihamo več kot 100 litrov zraka. Pljuča so organ, ki imajo veliko funkcijsko rezervo, kar pomeni, da za življenje ne izkoriščamo celotne funkcije naših pljuč. Prednost tega je, da nam omogočajo športno aktivnost, vendar pa zato kasneje prepoznamo pljučne bolezni, ki se razvijajo počasi. Med najpogostejša pljučna obolenja sodijo alergijski rinitis, astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Strokovnjaki opozarjajo, da je eden od glavnih vzrokov za nastanek kroničnih pljučnih obolenj, kajenje.

Izr. prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., direktor Klinike Golnik je poudaril vlogo preventive pri preprečevanju pljučnih obolenj: »Pri kroničnih boleznih lahko naredimo največ tako, da jih preprečimo, torej s preventivo. Zato v Kliniki Golnik pozdravljamo in podpiramo akcije osveščanja, kakršna je »Moja pljuča – moja moč«. Pomembno je namreč, da ne prenehamo osveščati zdravih ljudi. Kljub temu, da smo pogostost kajenja skozi čas uspeli zmanjšati za polovico, je kajenje danes še vedno eden od glavnih vzrokov za nastanek pljučnih bolezni.«

Združenje pnevmologov Slovenije, ki združuje strokovnjake s področja pulmologije, si prizadeva za osveščanje in zgodnje prepoznavanje pljučnih bolezni. Prim. dr. Nadja Triller, dr. med., predsednica Združenja pnevmologov Slovenije poudarja: »Glavna naloga Združenja pnevmologov Slovenije je seznanjanje zdravnikov o najnovejših doktrinah in smernicah na področju pljučnih bolezni ter preventivna dejavnost. Združenje ima kar 150 članov, ki si vsakodnevno prizadevajo za osveščanje o pljučnih boleznih. Vendar je za ozaveščanje pogosto žal že prepozno, ker so pljučne bolezni že v napredovanih oblikah. Upamo pa, da se bodo naša prizadevanja dotaknila mlajših generacij.«

Astma je resen svetovni zdravstveni problem. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zanjo v svetu trpi 235 milijonov ljudi, čedalje več obolelih pa je tudi v Sloveniji. Astma je najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je med najpogostejšimi pljučnimi boleznimi pri odraslih. V Sloveniji naj bi jo imelo kar 20 odstotkov otrok, med katerimi incidenca astme tudi narašča. Astma pogosteje prizadene razvitejša okolja, kjer zasledimo tudi večji porast alergij, še posebej v bivalnih prostorih, kjer se nahajajo pršice in alergeni domačih živali.

Astma je bolezen, ki v celoti prizadene pljuča, predvsem pa dihalne poti, kar močno omejuje pretok zraka v pljučih med dihanjem in s tem bolniku povzroča težko sapo. Bolezen povzroča vnetje, zoženje bronhijev in preodzivnost dihalnih poti, zaradi česar se pojavijo simptomi kot so dušenje, kašelj, piskanje ali občutek stiskanja v prsih. Astma je kronična bolezen in zato zahteva konstantno zdravljenje z zdravili, ki zdravijo astmatično vnetje na sluznici dihalnih poti in odpravljajo simptome.

Prof. dr. Stanislav Šuškovič, dr. med. iz Klinike Golnik opozarja, da se večina astmatikov ne zaveda svoje bolezni: »Astma je zelo pogosta bolezen in je v Sloveniji v porastu. Kar 50 odstotkov bolnikov se ne zaveda, da imajo astmo, kljub temu, da imajo okrnjeno kakovost življenja. Astme ne moremo pozdraviti, lahko pa jo zazdravimo z doživljenjskim jemanjem zdravil. Potrebno se je zavedati, da lahko bolniki z astmo, v kolikor je ta pravilno zdravljena, živijo povsem normalno življenje.«

Vseslovenska kampanja ozaveščanja o pomenu zdravih pljuč, ki bo v naslednjih mesecih potekala pod naslovom »Moja pljuča – moja moč«, je usmerjena v osveščanje javnosti o pomenu zdravih pljuč in pravočasnem odkrivanju pljučnih obolenj. Eden od pobudnikov akcije, doc. dr. Matjaž Fležar, dr. med. iz Klinike Golnik je izpostavil pomen akcije: »Kampanja osveščanja o pomenu zdravih pljuč je nujna. Zato smo skupaj s partnerji pričeli z izvajanjem vseslovenske akcije, ki bo opozarjala na pomen zdravih pljuč in osveščala javnost o pravočasnem odkrivanju pljučnih obolenj. Del akcije je tudi model pljuč, ki prikazuje delovanje zdravih in bolnih pljuč, na katerem si bodo posamezniki lahko pogledali koliko napora je potrebno vložiti pri vdihu zraka v bolna pljuča. Bolnik, ki ima bolne dihalne pri izmenjavi zraka, namreč porabi ogromno napora.

Druga najpogostejša kronična bolezen pljuč je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) oziroma kadilska okvara pljuč. Zanjo zboli okoli 20 odstotkov kadilcev in kar 95 odstotkov bolnikov s KOPB je kadilcev. KOPB je četrti najpogostejši vzrok smrtnosti v svetovnem merilu, zanjo pa v Sloveniji vsako leto umre od 500 do 600 oseb. Za KOPB je značilno, da gre za znižan pretok zraka v pljuča in iz njih, ki se ga ne da popolnoma odpraviti. Značilne so spremembe dihalne poti, propad nežnih pljučnih membran (emfizem) in spremembe na nivoju pljučnega žilja. Poveča se izločanje sluzi, zaradi česar ti bolniki večino dni izkašljujejo. Bolnik ima v pljučih zrak »ujet« in ima moteno mehaniko dihanja. To vodi v občutek težke sape, ki se še okrepi med telesnim naporom.

Prof. dr. Stanislav Šuškovič, dr. med. iz Klinike Golnik opozarja, da je v Sloveniji veliko pljučnih bolezni odkritih prepozno: »KOPB je bolezen, ki je izrazito odvisna od starosti, saj je pri starejših nad 80 let kar 30 – 40 odstotkov obolelih. Močan dejavnik za nastanek KOPB je tudi kajenje, vendar pa mnogo kadilcev začetne težave, kot so upad telesne zmogljivosti, težka sapa in kašelj, pripisuje starosti in kajenju v mladosti. Zgodnja diagnostika pri nas žal še ni zaživela. Pri vse več bolnikih se namreč KOPB odkrije prepozno v napredovanih oblikah. Zato vse več bolnikov že potrebuje permanentno zdravljenje s kisikom.«

Poleg kajenja na razvoj KOPB vplivajo tudi dejavniki kot so izpostavljenost onesnaženemu okolju na delovnem mestu (dražeči plini, dim, pare) in onesnažen zrak v zaprtih prostorih, kjer se kuri s fosilnimi gorivi. KOPB je neozdravljiva kronična bolezen, vendar pa se ob ustreznem zdravljenju, ki poteka predvsem s pomočjo bronhodilatorjev, lahko obvladuje njene simptome.

Mirko Triller, predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov ter bolnik s KOPB je poudaril: »Sam sem zdravnika žal obiskal prepozno, simptome težke sape pa pripisal starosti in kajenju v mladih letih. Vse od odkritja KOPB dalje moja bolezen zahteva vsakodnevno zdravljenje. V Sloveniji je vse več bolnikov s KOPB, v Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov nas je skoraj 3.800 članov. Prizadevamo si k izvajanju čim bolj pogostih brezplačnih akcij spirometrije, ki pripomorejo k zgodnjemu odkrivanju pljučnih bolezni.«

Pri bolnikih s KOPB se pogosteje pojavlja tudi pljučni rak, ki v Sloveniji sodi med pet najpogostejših oblik rakavih obolenj pri nas. Rak pljuč se v veliko primerih odkrije prepozno, ker lahko poteka tudi brez simptomov. Od približno 1.000 primerov odkritih rakov na leto, jih je 50 odstotkov že metastatičnih. Pljučni rak se lahko prepreči z opustitvijo kajenja, saj je kar v 99 odstotkih povezan s kajenjem cigaret.

Sorodne objave:

• Ni podobnih objav.

Prireditev je bila namenjena tako strokovni kot tudi širši javnosti, torej vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije.
Medicinske sestre so predstavile svoje delo, izvajale različne meritve, svetovanja, predavanja in drugo.

Na dnevih medicinskih sester in babic je bilo  mnogo zanimivih stojnic in prireditev, katerih so se lahko obiskovalci udeležili.

Na ploščadi pred Cankarjevim domom je bila tudi predstavitev reševalnih vozil in vojaške sanitete, kjer so si obiskovalci lahko pogledali vso razstavljeno opremo.

Sorodne objave:

• Lahko nudimo pacientom kvalitetno oskrbo z 12 urnim delavnikom in ali je 12 urna izmena primerna, dobra in zdravju neškodljiva za nas medicinske sestre? (0)
• Zgodovina uniform medicinskih sester v Angliji (0)
• Bodite prijazni do medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov (0)

Se zavedate koliko ljudi letno umre zaradi zastoja srca?

Bi si upali pristopiti in pomagati sorodniku, sosedu ali znancu v življenjski stiski?

Kakšno je vaše znanje prve pomoči?

Odgovore in obnovitev veščin vam lahko ponudimo mi!

Projekt »Za življenje! Ljubljana« izvaja brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči za laike.

Tečajniki se bodo s pomočjo inštruktorjev (študentov medicine) naučili temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED).

Tečaji bodo v  aprilu in maju:

25. 4. 2012; ŠOU po fakultetah- FRI

26. 4. 2012; ŠOU po fakultetah

8. 5. 2012; ŠOU po fakultetah- FDV

9. 5. 2012; ŠOU po fakultetah

10. 5. 2012; ŠOU po fakultetah- BF

16. 5. 2012; Tečaj na Medicinski fakulteti

Prijavite se lahko na: http://www.zazivljenje.org/lj

Vabljeni!

Projekt »Za življenje!« je projekt študentov medicine, ki v okviru Društva študentov medicine Slovenije organizira brezplačne tečaje prve pomoči za laike.

V Sloveniji vsak dan umre 5 do 6 ljudi zaradi srčnega zastoja, ki predstavlja najpogostejši razlog smrti pri nas. S hitro prepoznavo tega in drugih ogrožajočih stanj ter primernim ukrepanjem lahko rešimo življenje.

Vendar pa bi ponesrečencu pomagal le eden od desetih mimoidočih. Razlogi za to so različni: ljudje ne vedo kaj storiti in se bojijo, da bi škodili ponesrečencu; v trenutku nesreče jih pogosto zagrabi panika.

Projekt Za življenje! na tečajih prve pomoči laike nauči pravilnih postopkov oživljanja. Poudarek naših tečajev je na praktičnem delu, v okviru katerega laiki sami večkrat izvedejo pravilne postopke oživljanja. S tem pri ljudeh zmanjšamo strah pred nudenjem prve pomoči ter pripomoremo k temu, da v primeru nesreč in nujnih bolezenskih stanj več laikov priskoči na pomoč. Zato se naš moto glasi ‘Znanje rešuje življenja!’.

Tečaj sestavlja uvodno teoretično predavanje ter 4 delavnice. V prvem delu tečajniki pod vodstvom izkušenega predavatelja ponovijo teoretične osnove prve pomoči. Nato se razdelijo na 4 manjše skupine ter se lotijo praktičnega dela.

Vsako delavnico vodita dva študenta medicine, ki tečajnikom prikažeta pravilno izvedbo določenega postopka, ki ga nato izvedejo tudi sami.

Na prvi delavnici vadijo temeljne postopke oživljanja (TPO) na lutki, na drugi se seznanijo z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED), na tretji se učijo pravilnega povijanja različnih vrst ran ter imobilizacije udov, na četrti pa  spoznajo in vadijo različne položaje, ki se uporabljajo v prvi pomoči (položaj za nezavestnega…) in se naučijo pomagati človeku, ki se duši. Namen delavnic z majhnim številom tečajnikov je, da imajo ti možnost vse ukrepe prve pomoči izvesti sami.

Večina udeležencev je s tečaji izredno zadovoljna in menijo, da bi bilo potrebno imeti obnovitvene tečaje prve pomoči vsaj enkrat letno. Študentje pa stremimo k temu, da bi brezplačne tečaje omogočili čim večjemu številu posameznikov.

Sorodne objave:

• Prva pomoč malo drugače (0)
• Znanje rešuje življenja! (0)

Vendar pa, kako naj se razbremenimo ?

Tukaj bi vam lahko nalagal glede dihalnih vaj in tisoč drugih tehnik sproščevanje, vendar pa to ni moj namen. Vsak od nas ima svoje hobije, svoje kotičke za sproščanje ter drugačne motivacije. Lahko bi šel čez celotno Hierarhijo Potreb a dejstvo je, da mora vsak od nas si najti neko svojo tehniko sproščanja.  Skratka namesto, da se nervirate … carpe diem.

Sorodne objave:

• Ni podobnih objav.

Sorodne objave:

• Lahko nudimo pacientom kvalitetno oskrbo z 12 urnim delavnikom in ali je 12 urna izmena primerna, dobra in zdravju neškodljiva za nas medicinske sestre? (0)
• Zgodovina uniform medicinskih sester v Angliji (0)
• Bodite prijazni do medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov (0)

Simboličen zaključek kampanje Nešteto razlogov za življenje z izidom Knjige, ki jo piše življenje, in otvoritvijo stalne fotografske razstave

V sredo, 21. marca 2012, je v stavbi C Onkološkega inštituta Ljubljana, potekalo novinarsko srečanje, namenjeno zaključku kampanje Nešteto razlogov za življenje, ki je potekala ob srebrnem jubileju Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med., predsednica omenjenega društva, Ana Žličar, generalna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana in Varja Golouh Prodan, direktorica agencije Imelda Ogilvy, so v prijetnem in sproščenem vzdušju predstavile rezultate omenjene neprofitne kampanje, knjigo neštetih razlogov za življenje in načrte za prihodnost.

Kampanja Nešteto razlogov za življenje, ki sta jo s sodelovanjem ustvarila Društvo onkoloških bolnikov Slovenije in agencija Imelda Ogilvy, je krepila zavedanje o vrednosti življenja in spodbujala vztrajnost v vseh življenjskih preizkušnjah. Ob svoji 25. obletnici obstoja je društvo želelo problematiko raka predstaviti kot nekaj, česar se ne smemo bati, ampak se moramo s trdno močjo in voljo boriti za življenje.

Kampanja je dosegla svoj glavni namen, saj so onkološki bolniki pridobili dodatni pogum in moč za boj proti raku. Mnogi so imeli v okviru kampanje priložnost spregovoriti na glas o svojem boju z boleznijo, odpraviti tabuje in rešiti stisko. Depresija in osamljenost sta se manjšali v skladu z močno javno podporo. Vse dejavnosti kampanje so bile velika spodbuda za bolnike z rakom, ki so spoznali, da v boju z boleznijo niso sami.

Kampanja Nešteto razlogov za življenje se simbolično zaključuje z izidom knjige – Knjige, ki jo piše življenje. Knjiga vsebuje razloge za življenje, ki smo jih zbirali na spletni strani kampanje www.nestetorazlogov.si. Zbirka neštetih razlogov za življenje bo marsikomu povrnila moč in voljo do življenja tudi v najtežjih trenutkih. Knjigo si je možno izposoditi v Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana ter Univerzitetni knjižnici Maribor. Elektronsko verzijo pa si lahko ogledate tudi na spletni strani društva www.onkologija.org. Tisk knjige sta z donacijo društvu omogočili farmacevtski podjetji Amgen in Krka.

Društvo je ob zaključku kampanje Onkološkemu inštitutu Ljubljana podarilo 13 fotografij, ki prikazujejo različne razloge za življenje. Stalno fotografsko razstavo, sestavljeno iz fotografij priznanih fotografov: Saša Hess, Aljoša Rebolj, Arne Hodalič, Matjaž Krivic, Mitja Božič, Matjaž Tančič, Igor Škafar, Samo Vidic, Jaka Vinšek, Klemen Prepeluh, Ciril Jazbec, Maj Pavček in Branislav Milošević, si lahko ogledate v stavbi C Onkološkega inštituta Ljubljana. Postavitev fotografij je z donacijo društvu omogočilo farmacevtsko podjetje Amgen.

Sorodne objave:

• Utrinki iz fotografske razstave nešteto razlogov za življenje (0)
• Koncert nešteto razlogov za življenje – fotoutrinki (1)