»Dojenje – presegamo omejitve časa in prostora«

V Laškem je 7. in 8. oktobra potekal že 7. Mednarodni simpozij o dojenju in laktaciji z  naslovom »Dojenje – presegamo omejitve časa in prostora«. Predavali so ugledni domači in tuji predavatelji.
Vsebina simpozija je bila razdeljena v tri tematske sklope:
1.    Prehrana dojenčka.
2.    Novorojencem prijazne porodnišnice v Sloveniji in tujini.
3.    Kenguru metoda, starševstvo in dojenje.


Po zaključku vsakega sklopa so potekale razprave in sprejeti so bili sklepi za bodoče delo.

Po prvem predavanju so se tako predavatelji kot udeleženci soglasno strinjali, da je za uspešno hranjenje in nego prezgodaj rojenih otrok, nujno potrebna analiza materinega mleka. Z novo aparaturo, ki jo imajo v ljubljanski porodnišnici, lahko natančno določijo vsebnost maščob, beljakovin in sladkorjev v materinem mleku. Na tak način lahko nato individualno načrtujejo prehranjevanje vsakega posameznega otroka.

Hkrati pa analiza materinega mleka pomeni korak bliže k ustanovitvi mlečne banke v ljubljanski porodnišnici.
Na sam začetek dojenja in tudi trajanje dojenja pomembno vpliva način poroda. Najuspešnejše se običajno dojenje prične po naravnem porodu, na začetek dojenja lahko v veliki meri vplivajo protibolečinska sredstva, ki jih matere prejemajo med samim porodom, največ truda in pomoči zdravstvenih delavcev pa zagotovo terja porod s carskim rezom. V svetu in tudi Sloveniji se delež porodov s carskim rezom vztrajno dviguje.
Najpomembnejši so bili sklepi po predavanjih »Nova priporočila za zdravo prehrano dojenčkov v Sloveniji« in »Praktična priporočila za uvajanje mešane prehrane pri dojenčkih«. Soglasno je bil sprejet sklep (v skladu  z smernicami Svetovne zdravstvene organizacije), da zdrav, ob terminu rojen otrok ne potrebuje ničesar drugega, razen materinega mleka do dopolnjenega šestega meseca starosti.

Torej izključno dojenje prvih šest mesecev. Gosta hrana se ne uvaja pred dopolnjenim 17. tednom otrokove starosti, vendar le v primeru, da otrok ob materinem mleku ne pridobiva dovolj na telesni teži ali ne dobiva materinega mleka. Pri tem je potrebno upoštevati rastne krivulje, ki veljajo za dojene otroke. Prav tako je bilo poudarjeno, da je dopolnjenih 26 tednov skrajni čas za uvajanje goste hrane.

V sklopu predavanj z naslovom » Novorojencem prijazne porodnišnice v Sloveniji in v tujini« je bila prikazana pot, ki sta jo prehodili Hrvaška in Slovenija po letu 1990, ko je   nastala pobuda za Novorojencem prijazne porodnišnice (Npp), sedanje stanje in pogled naprej.
Poleg stalne skrbi za vzdrževanje dobre prakse v Npp , kjer se dojenje ob ustrezni strokovni podpori začne, je potrebno razvijati dojenju prijazno in spodbudno okolje, da se dojenje tudi nadaljuje. S tem namenom v Sloveniji nastajajo Dojenju prijazne zdravstvene ustanove, ki s svojim delom nudijo materam strokovno podporo za nadaljevanje dojenja.

Do sedaj sta v Sloveniji dobila naziv Dojenju prijazna zdravstvena ustanova ZD Maribor (v letošnjem letu že uspešno reocenjen) ter Dojenju prijazen otroški oddelek   – otroški oddelek SB Celje (naziv pridobljen spomladi 2011).Poleg teh aktivnosti  je izredno  dragoceno izobraževanje vseh zdravstvenih delavcev v času rednega študija  – primer je 20-urni  tečaj  s  področja spodbujanja dojenja na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani.
Na Hrvatskem  se pobuda za dojenju prijazno okolje širi  na primarno raven zdravstvenega varstva v otroške dispanzerje in v  ambulante družinske medicine.V letu 2011 je naziv »Savjetovalište za dojenje – prijatelji djece« pridobilo pet pediatričnih ambulant in ena ambulanta splošne medicine. Poleg  gibanja za dojenju prijazne ambulante se v zadnjih letih po številnih občinah ustanavljajo skupine za podporo dojenju, ki jih vodi izkušena mama ob sodelovanju patronažne medicinske sestre.

Zadnji sklop je bil namenjen obravnavi kenguru metode nege novorojenčka. Kenguru metoda je definirana kot kontakt koža-koža med materjo in njenim novorojencem, pogosto vključuje izključno dojenje in zgodnji odpust iz porodnišnice in je alternativa utečeni neonatalni negi novorojencev z nizko porodno težo. Prvič so jo začeli uporabljati v Bogoti, Kolumbija, leta 1979.
Vabljeni predavatelj dr. Nils Bergman je navdušil s svojo prepričljivo razlago znanstvenih izsledkov s področja vpliva stika koža-na kožo na razvoj človeških možganov. Predavatelj je zdravnik z opravljenim podiplomskim študijem pediatrije, magisterijem iz javnega zdravstva in doktoratom iz farmakologije. Živi in dela v Južnoafriški republiki. Ukvarja se z raziskovanjem razvoja možganov. Predstavil nam je pomembnost kožnega stika z materjo v ranem otroštvu in posledice, ki jih prinese ločitev od matere v razvoju možganov.

Predvsem je materin dotik pomemben za skladen razvoj avtonomnega živčevja in stabilen psihični razvoj. Tako je otrok stabilen ob spremembah, ki jih prinaša njegov napredek in to mu zagotavlja zdrav razvoj. Dojenje prispeva k ožičenju možganov, mati je ključ za razvoj živčevja. Novorojenček je odgovoren za pričetek dojenja, ne mati. Zgodnji stres spreminja izražanje genov, kar vpliva na zdravje za vse življenje.
V nadaljevanju sklopa so nam naši priznani strokovnjaki iz ljubljanske porodnišnice predstavili domače izkušnje z uvajanje kenguru metode pri delu z najmanjšimi, najbolj nezrelimi in bolnimi novorojenčki.

V porodnišnici Ljubljana so začeli z uvajanjem kenguru metode leta 1987 ob preselitvi v novo stavbo. Na enoti za intenzivno nego in terapijo so potekali informativni sestanki za vse zaposlene, za starše so uvedli individualno klinično psihološko pomoč, vključevali so jih v nego otroka in jim predstavili kenguru metodo. Starši so jo pozitivno sprejeli.

Prikazali so izsledke lastne raziskave o učinkih kenguru metode na mater in otroka. Rezultati so pokazali v kenguru skupini manj anksioznosti pri materah, več dojenja, boljši stik z otrokom in manj težav s hranjenjem otroka po pol leta.
Simpozij smo zaključili z živahno diskusijo, predvsem smo izkoristili prisotnost tujega strokovnjaka za nazorne razlage najprimernejših postopkov z otrokom na  začetku njegovega življenja.

Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri UNICEF Slovenija