Lahko bi se res razpisala o dogajanju v bolnici, vendar če bi res želela napisati vse, potem bi lahko začela s pisanjem knjige.
Zadnjega septebra leta 2006, se je zgodil prelomen trenutek v mojem življenju. S fantom, sva bila namenjena na t.i. vsakoletni motozbor na Bledu.
Kot zadnjo vožnjo v letu smo si še s prijateljem omislili vožnjo do Bohinja. Moj spomin ne seže do nesreče, seže pa do dneva, ko se je zgodilo. Poti iz Bohinja, nisva uspela uspešno zaključiti. Zgodilo se je v Bohinjski Bistrici, ko sva z motorjem padla v zavoju:
Bohinjska Bistrica – V soboto, nekaj po 18. uri, se je na regionalni cesti, ki od Bohinjske Bistrice pelje do Bohinjskega jezera, zgodila huda prometna nesreča, v kateri je 22-letna Ljubljančanka, sopotnica na motornem kolesu, dobila hude poškodbe.
Kot so sporočili s kranjske policijske uprave, je 24-letni voznik motornega kolesa, sicer doma z Bleda, peljal od naselja Kamnje proti Bistrici. Ko je zapeljal v dvojni ovinek, je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo izgubil oblast nad motorjem in padel. Voznik in sopotnica sta skupaj z motornim kolesom zdrsnila s ceste na travnik in trčila v drevo.
Pri trku je mlada Ljubljančanka, in to kljub uporabi zaščitne čelade, dobila hude poškodbe glave, medtem ko se je voznik laže ranil. Vir : Delo
Hja…baje so naju reševali gasilci in reševalci iz Bleda (katerim se res zahvaljujem). Oba, vsak v svojem rešilnem avtomobilu sva bila na poti na Jesenice, vendar se je moje stanje hudo poslabšalo, tako so me peljali do Lesc, kjer me je Helikopter HNMP prepeljal v Klinični center Ljubljana.
Kar se poškodb tiče, so bile zelo hude in trajne. V nesreči sem imela vso potrebno opremo za motor (kombinizon, čelada, škornji…). Baje sem priletela v nek štor ob cesti in le ta je bil usoden za moje poškodbe.
Poškodbe glave: pretres možganov, le ti prekrvavljeni, zlom sprednjih 2 zobkov, dvojni zlom obeh čeljusti
Poškodbe trebušne votline: pretrgana slinavka za 5 mm, poškodovana vranica in črevesje
Poškodbe hrbta:…v odpustnici so neki latinski izrazi, zato bom napisala samo to, da je bil nek torakalni zlom 4.in 5. vretenca…sedaj imam v hrbtu 8 vijakov in 2 ploščici (ki naj bi po mnenju kirurga ostali za vedno)
Kar se pa tiče mojega mesec in pol dolgega bivanja v Kliničnem centru pa moram reči, da je bilo stresno! Mesec dni oz malo manj sploh nisem bila pri zavesti – umetna koma.
Ostala polovica meseca je bila pa čudna. Res je čudno, ker nisem bila sposobna niti jest sama. Torej so vse stvari delali namesto mene drugi-VSE! Imela sem tudi blodnje od tega da so mi vzeli dvojčka (jaz otrok sploh še nimam) do tega, da fanta niti spoznala nisem (oz. sem ga spoznala, vendar sem rekla da je fant moje sestre).
Res je bilo težko vse, ker nihče ni vedel kako bom sploh odzivna, ko bodo ukinili protibolečinske metode (morfij). Ko so me zbudili iz kome, sem baje pogledala tega zdravnika, ki me je zbujal in mu rekla, naj ženi pove, da je ni varal z mano ampak z neko drugo. Imela sem res zbrskane možgane.
Ko so me kdaj peljali v dvigalo (na kakšno slikanje), sem mislila da gremo na Krvavec, kajti pogled iz moje postelje je bil na Krvavec. Res se je dogajalo MNOGO stvari v moji glavi…
Najprej so mislili, da ne bom mogla hoditi in da ne bom imela nobenega spomina za nazaj. Vendar jaz sem jih prepričala nasprotno.
Jutri bo že 8 mesecev od nesreče in moram reči, da sem NEKOMU hvaležna, da se je vse odvilo tako kot se je! Imam spomin in lahko normalno hodim in plešem ko mi to zapaše ;)
Ena velika zahvala gre mojemu najboljšemu zdravniku – kirurgu v KC – dr. Al Mawed-u. On res poskrbi za paciente z dušo.
Poskrbel je tudi za sotrpinko, ki je bila z mano v KC (Andrejo) in za mojega prijatelja (Janeza).
To bi bila moja ZELO skrajšana zgodbica
Tina
Dodaj zdravstveni blog med priljubljene v svoj brskalnik
