Cvet Slovenske zasebne fizioterapije se je minulo soboto zbral na slovenski obali.
Ob rahli zamudi zaradi del na naših cestah smo pogumno zakorakali na barko v dobri veri,da nas kaj hujšega kot je polurno stanje na avtocesti, danes ne more več doseči.
Že izplutje iz Izolske marine, pa je dokazalo da temu ni tako.
Primorska burja je skupaj z bogom Neptunom zagodla vsega hudega vajenim fizioterapevtom.
Na srečo so mornarji ugotovili da prav vsem zibanjem ni najbolj po volji in so nam kosilo postregli v Strunjanskem pristanu, kjer smo bili varno privezani ob pomol.
Po odličnih ribicah smo si ogledali čudovito fotografsko razstavo oljk in se povzpeli do strunjanskega križa. Trdna tla pod nogami so nekatere med nami navedle na misel, da bi se morda raje vrnili peš do Izole, toda… da bi se fizioterapevti vdali, ne to pa ne. Bolj ali manj pogumno smo se vkrcali nazaj na barko in se odpravili nazaj proti Izoli.
Tokrat je bila plovba še zanimivejša, predvsem pa bolj mokra in nekateri med nami so bili zazrti nekam v daljavo, z resnim izrazom na obrazu in brez kapljice krvi na obrazu. Toliko bolj veseli smo bili zato vsi, ko se je barka privezala na glavni Izolski pomol.
Trdna tla pod nogami, to je to je prisegel marsikdo med nami.
Do naslednjega obroka, slastnih kalamarov, so se naši želodčki že pomirili, sonček se je spet prikradel na naša lica in vrnila se je dobra volja.
Izlet smo zaključili s pokušnjo tartufov in mislijo da na primorsko zagotovo še pridemo.
In če smo preživeli sobotno burjo in morske tokove, nam tudi drugačni veter in tokovi ne morejo do živega.
Dodaj zdravstveni blog med priljubljene v svoj brskalnik
