Brez sočutja do sočloveka – izpoved medicinske sestre

V zdravstvu delam kot srednja medicinska sestra 4 leta v ambulanti družinske medicine. Ko smo se vpisali v zdravstveno šolo so nam vsi dejali, kako lep poklic je to, cenjen, spoštovan, ker pomagamo ljudem.

Pa vendar kljub mladim letom in kratki delovni dobi opažam, da je vse prej kot to. Menim, da se je večina zaposlenih v zdravstvu odločila za to delo, ker bi radi pomagali sočloveku, v najtežjih trenutki bili v oporo, z svojim znanjem reševali življenja. Ampak koliko ljudi to resnično ceni, spoštuje pa je stvar o kateri bi se dalo razpravljati.

Ni boljšega občutka, kot opravljati delo, ki ga ljubiš in si plačan za to. Vendar je delo z ljudmi vse težje. Toliko nespoštovanja, grdih besed, … zakaj smo dolžni vse to prenašati in biti tiho, se smejati in se delati, ko da ni bilo nič, pacient pa ti lahko reče vse, kar mu pade na pamet.

Vsaka grda beseda boli in ni prijetna, kljub trdi koži, ki jo dobiš z leti.. Zakaj me lahko dedek star 87 let pošlje brez slabe vesti k vragu, ker mora počakati na vrsto.. Zakaj lahko gospa pripelje psa v čakalnico, ( da ne bo pomote obožujem živali ) in ko jo prosiš, da ga pelje ven zaradi drugih pacientov te nadere, se obnaša nesramno in preklinja. Ko se ne moreš javiti na telefon, ker je v ambulanti urgenca ali delaš preveze, trkajo po vratih z vso silo in ti povedo, da ne delaš nič in da bodo klicali direktorja.

In ko smo bili na urgenci zunaj ambulante, sredi pločnika v hudih bolečinah leži pacient, pride druga gospa, ki bi samo naročila zdravila, ker nas je slučajno srečala. S kakšno pravico imajo ti ljudje, za katere si tam da pomagaš, takšen odnos. Gledajo samo na svojo ” rit “. Samo, da oni dosežejo svoje neglede na druge, brez sočutja za sočloveka, brez razumevanja, da tudi mi nismo stroji v tovarni, ki delajo kot po tekočem traku.

Ker bom vedno rada in z srcem opravljala to delo, upam da se bo mogoče kaj spremenilo. Ker vedno, ko nekdo odide zadovoljen od tebe, da si mu lahko pomagal, da je iskreno hvaležen in ceni to ni lepšega občutka, tiste topline v tebi, ko veš da si naredil vse kar je v tvoji moči, zaradi tega občutka je vredno biti medicinska sestra – in res ni lepšega poklica.