Besede o lepem. Besede o dolgi poti do zmage.

Kategorije : Zgodbe zaposlenih v zdravstvu — Objavil : admin julij 13, 2013

Acupuncture points

Glede na svojo skromno starost in surove čase v katerih se nahajamo, lahko priznam, da sem sodeč po poklicnem CV, že med precej izkušenimi zdravstvenimi delavci svoje generacije.

Precej bolniških oddelkov in ravno toliko okolij sem že okusil. Dobra in morda malo nerodna lastnost, ki jo imam, pa je tudi dokaj ne (samo) profesionalen odnos, ki ga imam s pacienti. Včasih tudi malo preveč na ”prijateljski” ravni.

Velikokrat sem si vzel čas za tistih nekaj minut ob postelji, tudi takrat, ko dan ni bil lep in sončen. Tudi za paciente je bil le redko. In če zaprem oči jih kar precej lahko iz ozadja postavim na osvetljeno ospredje. In to je lahko 1 izmed desetine zgodb, ki sem si jih želel deliti še naprej.

Recimo, da mu je ime Klemen, četudi morda temu ni tako. Je eden od številni obolelih z limfomom, ki sem jih spoznal med 6-mesečnim delom na Onkološkem inštitutu. Najbolj se spominjam širokega nasmeha dobrovoljnega Korošca, vsakič, ko sem se sprehodil mimo ”osmice” in kar nekaj časa je minilo, ko sem ” prevzel” izmeno z njegovo sobo.

Že po nekaj besedah sem začutil toplega, skromnega in dobrosrčnega človeka in ga prav nikoli nisem zasačil slabe volje, tudi takrat ne, ko je za strmim vzponom sledil globok padec. Pove mi, da se je vse začelo doma, v domači pekarni. Na začetku bolečine v trebuhu, ki so bile posledica razjed v želodcu.

Po nekaj preiskavah poslan domov, stanje se je postopoma slabšalo. Kri, želodec, zatem še omedlevice, ki pa so bile znak za urgenten sprejem v koroško bolnišnico in dovolj velik razlog za bolj obširne preiskave. Rekli so: ”limfom”. Začetek je bil težek.

Ampak se je s stanjem soočil in vsaj začasno sprijaznil. Nikoli ni izgubil volje do življenja in tako tudi izvir življenja ni nikoli usahnil. Vedno je imel moč in veliko volje po napredku. Cilj je bi postavljen. Bil je oddaljen in  visok ampak ga je bilo moč videti. Sledilo je več tednov, mesecev agresivnega zdravljenja in marsikatera huda ura, ki sem jim bil priča tudi sam in ostale med. sestre.

To so: slabosti, bolečina, tromboze in vi drugi neprijetni skoraj vsakodnevni zapleti zdravljenja. Včasih postane težko, žalostno in naporno, ko pri vseh sredstvih, zdravilih, posegih in postopkih, še vedno ne znamo pomagati in zdraviti trpljenja. Pa vseeno smo, velikokrat en drugega, bodrili in si naslednji dan zopet z nasmehom voščili dobro jutro.

Še bolj živ spomin – v veselje mi je bilo, ko med nekaj težkimi dnevi ”prosil”, naj ga zapeljem ven na cigareto. Kakšnega drugačnega nasmeha in izraza na obrazu sem bil deležen po tistih nekaj minutah zunaj in na poti nazaj v bolniško sobo. Pozornost mi je pritegnilo tudi vse znanje, ki ga ”onkološki pacienti imajo. S kakšnim zanimanjem vsrkavajo odgovore zdravnikov in drugega osebja.

Velikokrat me je marsikdo tudi presenetil in malce spravil v zagato, sploh gospa – sicer strastna kadilka: ,,Veste, da kajenje nič ne vpliva na razvoj limfoma in boljše ali slabše stanje bolezni”. Res veliko zadreg je bilo, ker nikoli in nikjer drugje nisem občutil take predanosti k tem, da bodo nekega dne tudi oni deležni dobrih novic. In  nič drugače ni bilo niti pri Klemnu.

Ne samo enkrat, večkrat je zdravnica morala ponoviti besede: ,,Zadnji ciklus kemoterapije”, da je bil prepričan, da jih resnično sliši in tudi tistega dne sva se srečala, zunaj Onkološkega inštituta sicer. Bil je na poti domov, nasmejan od ušesa do ušesa in ni bilo potrebno, da ga preveč podrobno izprašam o novicah. Vidno olajšan in vesel je bil. Tudi jaz sem se počutil tako in vesel sem, da je še vedno tako. Celotna izkušnja? Zdravljenje, terapije, ciklusi in vse kar je spadalo zraven….

Pozor! Citiram: ,, Super je bilo!”. Medicinske sestre, zdravniki in vsi ostali, ki sodelujejo pri tem procesu, zaslužni za ,,Super” ”Onkološko izkušnjo”. In ob taki povratni informaciji si vedno znova odgovarjam na velikokrat zastavljeno vprašanje : ,, Zakaj sem si izbral tako delo?”. ”Zato.” Brez vse te podpore nas in družine mu nebi uspelo.

Ravno tako sem vesel, ko sem po skoraj letu dni z njim spregovoril nekaj besed. Klemen je  Zmagovalec in dobrodošla zgodba z lepim koncem.

P.S.: Vsi morebitno delikatni, osebni ali občutljivi podatki, so navedeni z dovoljenjem pacienta.

BH.



1 Komentar »

Komentar avtor Barbara

julij 13, 2013 @ 6:52 popoldne

BRAVO!!!!

RSS feed for comments on this post. TrackBack URI

Napišite komentar

*





 


Powered by: Zdravstvena.info




Vse podatke na straneh uporabite le kot vir splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali farmacevtom. V zvezi s svojim zdravstvenim stanjem oziroma boleznijo se obvezno obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil. Vse dokumente, gradivo, objave in nasvete uporabljate na lastno odgovornost. Vsi prispevki so last avtorjev. Ne odgovarjamo za kakršnokoli vsebino ali škodo, ki bi pri tem nastala. Pisanje in objavljanje na lastno odgovornost. Zdravstvena.info in blog.zdravstvena.info ne prevzemata nikakršne odgovornosti za nastale situacije. Če smatrate, da karkoli ne spada na portal oz. se z kakšno datoteko ali stvarjo, ki se nahaja na portalu ne strinjate nam to pošljite na [email protected] in bomo to stvar odstranili.
Tagi: