7. april – Svetovni dan zdravja 2014 – Majhen ugriz – velika težava

Kategorije : Blogi - Svoboda govora — Objavil : admin april 3, 2014

svetovni dan zdravja

Letošnji Svetovni dan zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 7. aprila, je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) posvetila boleznim, ki jih prenašajo vektorji oziroma prenašalci.

Prenašalci so največkrat členonožci, mednje pa uvrščamo komarje, klope, peščene muhe, uši in bolhe. Zato je geslo letošnje obeležitve »MAJHEN UGRIZ – VELIKA TEŽAVA«.

V Sloveniji vektorske nalezljive bolezni prenašajo klopi, najbolj pogosti pa sta klopni meningoencefalitis in Lymska borelioza. Po preliminarnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je lani v Sloveniji zaradi lymske borelioze zbolelo 6.938 oseb, zaradi klopnega menigoencefalitisa pa 310 oseb.

Vbod klopa je sam po sebi majhna nadloga, lahko pa povzroči pojav resnih zdravstvenih težav. Vbod klopa je smiselno preprečiti z uporabo repelentov ali pa vsaj skrajšati čas, ko je klop prisesan, tako da se po obisku narave skrbno pregledamo in odstranimo klope. Na NIJZ zato svetujemo primerno zaščito pred klopi.

V svetovnem merilu so vektorske nalezljive bolezni izjemno pogoste in predstavljajo zelo veliko breme – kar 17 odstotkov nalezljivih bolezni je vektorskih bolezni. »Po ocenah SZO z vektorskimi boleznimi letno oboli približno milijarda ljudi, več kot milijon pa jih zaradi posledic tovrstnih okužb umre.

Enajst najpomembnejših bolezni iz te skupine: malarija, denga, chikungunya, rumena mrzlica, japonski encefalitis, limfatična filarijaza, leišmanijaza, krimsko-kongoška hemoragična mrzlica, chagasova bolezen, lymska borelioza in shistozomijaza,« je povedal vodja Urada SZO za Slovenijo Marijan Ivanuša in dodal: »Vektorskih bolezni je še zelo veliko – povzročitelji teh bolezni pa zelo raznoliki.

Za nekatere obstaja cepivo, kot npr. za japonski encefalitis in rumeno mrzlico (cepivo so razvili že pred 2. svetovno vojno), za večino pa je edina možnost preprečitve prenosa izvajanje ukrepov, ki zmanjšujejo možnost za vbod komarja, peščene muhe ali klopa.« Snovi, ki odbijajo te nadležne živalice, imenujemo repelenti.

Veliko breme predstavljajo malarija, denga in čikungunja

Med naštetimi malarija povzroča eno največjih bremen. V tropskem in subtropskem podnebnem pasu, kjer so primerne klimatske razmere za obstoj komarja (vrste Anofeles), ki prenaša malarijo, na leto umre več kot 600.000 ljudi, večinoma otrok mlajših od pet let.

»Že vrsto let potekajo raziskave na področju razvoja cepiva proti malariji, vendar uspešnega cepiva še ni. Povzročitelj malarije je namreč zapleten organizem, zato je izdelava učinkovitega cepiva tako zahtevna.

Breme malarije je mogoče zmanjšati s pravočasnim zdravljenjem, uporabo zaščitnih mrež in uporabo sredstev, ki zmanjšujejo število komarjev v notranjih prostorih,« je svetovala doc. dr. Maja Sočan z NIJZ, ki dodaja, da je malarije največ v najrevnejših državah Podsaharske Afrike, kjer se zaradi pomanjkanja sredstev tudi najpreprostejši in cenovno učinkoviti ukrepi ne izvajajo, kar vodi v tolikšno število zbolelih in umrlih v tem delu sveta.

Prebivalci in obiskovalci toplih podnebnih pasov se srečujejo še z dvema boleznima, ki jo povzročajo virusi. »Denga je takoj za malarijo eden najbolj perečih izzivov med vektorsko prenosljivi nalezljivimi boleznimi.

Čeprav je za mnoge lažja vročinska bolezen, ki jo spremlja izpuščaj, je posebej pri majhnih otrocih in tistih, ki so se okužili z različnimi vrstami virusa denge, težko potekajoča okužba, ki jo spremlja odpoved notranjih organov in krvavitve po koži.

Število bolnikov z dengo narašča, enako kot tudi pojavnost čikungunje,« je pojasnila doc. dr. Maja Sočan z NIJZ, ki opozarja, da obe omenjeni  bolezni prenašajo komarji (iz skupine Aedes), ki pa so druge vrste kot komarji, ki prenašajo malarijo.

Omenjene vektorske bolezni, ki predstavljajo precejšen izziv izven evropskih meja, se redko, pa vendarle pojavijo tudi v naši neposredni bližini. Globalizacija, vključno s turističnimi potovanji, urbanizacija in okoljski izzivi, kot so podnebne spremembe, pomembno vplivajo na razširjenost teh bolezni.

»Kot primer lahko navedemo izbruh čikungunje v sosednji Italiji – leta 2007 je potnik, ki je bival v tropih, zanesel virus čikungunje v domače kraje, ki se je preko lokalnih komarjev raznesel med prebivalce bližnjih manjših krajev. Podoben primer je Grčija – zaradi intenzivne eradikacije je bila Grčija več kot pol stoletja brez malarije, dokler malarije niso zanesli tuji sezonski delavci in jo prenesli na komarje v eni od grških provinc, ki pa na srečo ni izrazito turistična.

Primerov malarije med domačim prebivalstvom ni bilo veliko, saj so se izvajali intenzivni javnozdravstveni ukrepi,« je navedla doc. dr. Maja Sočan z NIJZ. Opisani primeri so dokaz, da je naše neposredno okolje primerno za širjenje nekaterih vektorskih bolezni, ki jih imamo načeloma za eksotične.

 

V Sloveniji razširjena klopni meningoencefalitis in Lymska borelioza

Pri nas vektorske nalezljive bolezni prenašajo klopi, najbolj pogosti pa sta klopni meningoencefalitis (KME) in Lymska borelioza, medtem ko je humana granulocitna anaplazmoza pri nas redko dokazana. V Sloveniji je po preliminarnih podatkih NIJZ lani zaradi lymske borelioze zbolelo 6.938 oseb (337 na 100.000 prebivalcev), zaradi klopnega menigoencefalitisa pa 310 oseb (15 na 100.000 prebivalcev).

V obeh primerih gre za precejšnje povečanje števila v primerjavi s predhodnim letom.

Milejše zime, ki omogočijo klopom, da prezimijo in postanejo že zgodaj spomladi aktivni, pa hkrati ne preveč vroča, in ne presuha poletja, so idealna za klope. Ob ugodnem vremenu se ljudje več zadržujejo v gozdu, kar poveča možnost, da nas vbode klop in če je okužen, tudi prenese virus KME.

Vsak vbod okuženega klopa še ne pomeni bolezni, saj večinoma virus KME premagamo sami, le pri manjšem številu ljudi virusna okužba napreduje v vnetje možganskih ovojnic in možganovine (meningoencefalitis). Izjemoma je potek tako hud, da bolnik zaradi okužbe z virusom KME umre.

Na voljo je varno in učinkovito cepivo proti KME, zato je smiselno, da se vsi, ki zahajajo v naravo ali pa so v gozdu, na obronkih gozda, travnikih, vrtovih ipd., zaščitijo s cepljenjem. Lymska borelioza je v Evropi in pri nas najbolj razširjena vektorska bolezen.

Ključen za prepoznavo zgodnje oblike okužbe z borelijami je značilen izpuščaj – rdečina, ki postopno bledi iz sredine navzven. Kožno spremembo, ki se imenuje eritema migrans, zdravimo z antibiotiki, da preprečimo kasne zaplete bolezni. Cepiva proti Lymski boreliozi ni.

 

Pred potovanjem naj se potniki pozanimajo v stanju v posamezni državi

Vektorske bolezni potnikov sodijo tudi med najpogostejše bolezni potnikov, saj obstaja možnost vnosa povzročiteljev s potniki domov.

»Največje tveganje za potnike v tropske in subtropske kraje predstavlja malarija, vse pogostejše so tudi okužbe z virusom denge. Pred nekaterimi vektorskimi boleznimi se lahko zaščitimo s cepljenji ali preventivnim jemanjem zdravil, najpomembnejši ukrep za zmanjšanje tveganja za okužbo pa predstavlja zaščita pred piki insektov.

Možnost pikov komarjev in ostalega mrčesa zmanjšamo z uporabo oblačil, ki zakrijejo večji del kože, uporabo insekticidov, ukrepi za preprečevanje dostopa insektov v bivalne prostore, dosledno uporabo zaščitnih mrež ter repelentov, ki preprečujejo pike komarjev. Med cepljenji je za potnike, ki potujejo v države osrednje Afrike in Južne Amerike, obvezna zaščita s cepljenjem proti rumeni mrzlici.

Tveganje za malarijo pa močno zmanjšamo, če ob ukrepih za preprečevanje pikov komarjev jemljemo zaščitna zdravila – antimalarike,« je povedal Zoran Simonović z NIJZ in dodal, da so posamezne primere bolezni slovenski potniki že prenesli domov, zato svetuje, da naj se potniki pred odhodom na potovanje natančno pozanimajo glede stanja v posamezni državi in naj poskrbijo za primerno zaščito. Informacij o tem so na voljo tudi v ambulantah za potnike NIJZ.



Ni komentarjev »

Ni komentarjev.

RSS feed for comments on this post. TrackBack URI

Napišite komentar

*





 


Powered by: Zdravstvena.info
Vse podatke na straneh uporabite le kot vir splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali farmacevtom. V zvezi s svojim zdravstvenim stanjem oziroma boleznijo se obvezno obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil. Vse dokumente, gradivo, objave in nasvete uporabljate na lastno odgovornost. Vsi prispevki so last avtorjev. Ne odgovarjamo za kakršnokoli vsebino ali škodo, ki bi pri tem nastala. Pisanje in objavljanje na lastno odgovornost. Zdravstvena.info in blog.zdravstvena.info ne prevzemata nikakršne odgovornosti za nastale situacije. Če smatrate, da karkoli ne spada na portal oz. se z kakšno datoteko ali stvarjo, ki se nahaja na portalu ne strinjate nam to pošljite na [email protected] in bomo to stvar odstranili.
Tagi: